Na vroči strani Alp. Svet potrebuje zeleni prehod

Kot navaja Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Umanotera, se morska gladina dviga zaradi dveh vzrokov, povezanih s podnebnimi spremembami – dotekanja sveže vode v oceane zaradi taljenja ledenikov in kopenskih ledenih pokrovov ter toplotnega raztezanja vode (topla voda v primerjavi s hladno zavzame več prostora). Pri nas so najbolj ogrožene soline, Luka Koper, marine in kopališča. Ranljiva so vsa slovenska obmorska mesta: Koper, Izola, Portorož, Piran in Ankaran.

Več vročinskih valov na leto, pogostejše suše, manj snega in ledu, več zimskih padavin, spreminjanje gozdov, dvig morske gladine, vpliv na pridelavo hrane, selitve prebivalstva so spremembe, ki jih bomo v Sloveniji občutili konec 21. stoletja, če na globalni ravni ne bomo hitro in odločno zmanjšali izpustov toplogrednih plinov.

Podnebne spremembe so resna grožnja življenju, kot ga poznamo danes, a hkrati še ni vse izgubljeno: še vedno namreč lahko ublažimo podnebno krizo in se taki prihodnosti izognemo.

Evropa si je z Evropskim zelenim dogovorom zastavila cilj, da do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina. To pa lahko dosežemo le s sodelovanjem vseh akterjev: države, podjetij, vlagateljev, tako javnih kot zasebnih, velikih in malih.

Ali veste, kako lahko sodelujete?

Akcijski načrt EU spreminja način, kako podjetja, investicijska podjetja, upravljavci premoženja, banke, zavarovalnice, pokojninski skladi in vlagatelji obravnavajo vprašanja, povezana s prestrukturiranjem gospodarstva, za doseganje predvsem okoljskega cilja ogljične nevtralnosti do leta 2050.

Ljudje smo že pokazali, da smo v dobro našega planeta in družbe pripravljeni prilagoditi življenjske navade. Čeprav nas do izpolnitve ciljev trajnostnega razvoja čaka še zelo veliko dela, se nekatere pozitivne spremembe že kažejo – v zadnjih 20 letih se vztrajno manjša ozonska luknja, kakovost zraka v evropskih mestih se izboljšuje, delež svetovnega prebivalstva, ki se zaveda pomena okoljskih izzivov, se je močno zvišal.

Te rezultate smo dosegli kot potrošniki, ob zavedanju, da se velike spremembe začnejo z malimi koraki vsakega posameznika. Ukrepi, kot so ločevanje odpadkov, manjša poraba plastike, varčevanje z energijo in uporaba javnega prometa, so zato postali del našega vsakdana, z njimi pa prispevamo pomemben delež k boljšemu jutri.

FOTO: Depositphotos

»Na poti v trajnostno prihodnost. Kaj je ESG?«

V procesu trajnostnega razvoja se spreminjajo načini sprejemanja odločitev, tudi naložbenih. Tako finančne institucije in tudi upravitelji premoženja v naložbene procese vključujejo tudi vidike tveganja ESG.

Kratica ESG:

• okoljski (Environmetal) vidik se ukvarja s celovito presojo vplivov podjetja na okolje. To lahko med drugim vključuje ogljični odtis podjetja, uporabo strupenih kemikalij v proizvodnih procesih, okoljski vpliv dobaviteljev, odpornost proti podnebnim tveganjem, ravnanje z vodnimi viri, odpadki itd.;
• družbeni (Social) vidik se nanaša na širši vpliv podjetja na družbeno okolje, tako znotraj organizacije kot širše. Preučuje lahko, kako se podjetje zavzema za širše družbeno dobro, ravnanje z zaposlenimi, rasno, kulturno in spolno raznolikost znotraj organizacije, dostop do komunikacijskih poti, spodbujanje izobraževanja, zagotavljanje zdravstvenega in socialnega varstva zaposlenih itd.;

• upravljavski (Governance) vidik zadeva vprašanja, kako uprava in vodstvo spodbujata pozitivne spremembe. Vključuje dejavnike, kot je plačni razpon znotraj podjetja, skladnost z zakoni, davčna odgovornost, raznolikost in neodvisnost vodstva, odnosi med vodstvom in delničarji, strankami, mediji in drugimi deležniki.

Prizadevanja za spodbujanje trajnostnega razvoja tudi v finančnem svetu rastejo. Na globalni ravni investicijski skladi, ki tako ali drugače upoštevajo vidike trajnostnosti ESG v svojih naložbenih politikah, upravljajo 38 bilijonov (38 tisoč milijard) evrov. Največji del od tega so skladi z območja EU.

Možnost investiranja v razvoj bolj trajnostne prihodnosti podpirajo tudi slovenske družbe za upravljanje.

Od 1. februarja 2023 v svoji naložbeni politiki pristope ESG integracije uporabljajo pri družbi za upravljanje Generali Investments, kjer je 11 izmed 15 skladov uvrščenih med produkte iz 8. člena uredbe SFDR.*

Če vas zanima, kako poteka proces vključevanja vidikov ESG v naložbene odločitve, kakšno vlogo imajo finančne institucije v trajnostnem razvoju in še mnogo več na temo zelenega prehoda, se v torek, 21. 2. 2023, ob 14. uri pridružite na brezplačnem finančnem webinarju Generali Investments: »Na poti v trajnostno prihodnost. Kaj je ESG?«

Posledice podnebnih sprememb občutimo že danes. Kako jih bodo občutili naši otroci, lahko vidimo v potujoči razstavi Umanotere »Na vroči strani Alp«, ki smo jo gostili v Generali Galeriji.

Ali veste, da lahko k boljši prihodnosti planeta prispevate ne samo kot potrošniki, ampak tudi kot vlagatelji? Vabljeni

**Uredba SFDR je Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev, ki določa pravila o preglednosti vključevanja tveganj glede trajnostnosti in upoštevanja škodljivih vplivov na postopke pri udeležencih na finančnem trgu in finančnih svetovalcih ter pravila o zagotavljanju informacij o trajnostnih vplivih finančnih produktov.

ESG je kratica, ki označuje E – environment oziroma okolje, S – social oziroma družba in G – governance oziroma upravljanje.

To je tržno sporočilo. Pred sprejetjem naložbene odločitve preberite dokumente s ključnimi informacijami za vlagatelje in prospekt. Generali Investments d. o. o., Ljubljana. 

Naročnik oglasne vsebine je Generali Investments d.o.o.