Najnovejša raziskava o zaupanju v trg zasebnega kapitala, ki jo je opravil Deloitte Central Europe, kaže, da je še eno nazadovanje zamajalo zaupanje, vendar so pred kupci lepši časi. Omenjeno raziskavo opravljajo skoraj dve desetletji in v tem času so ugotovili, pojasnjuje Tilen Vahčič, partner na oddelku finančnega svetovanja Deloitte Slovenija, da vsakemu šoku sledi močno obdobje sklepanja poslov, ki mu sledi povečanje zaupanja in izboljšanje gospodarskih pogojev.

»Pričakujemo, da bo tudi tokrat tako. Kar pa je zdaj drugače, so skupne izkušnje akterjev pri vodenju podjetij skozi težave ter s pomočjo pri okrevanju in nadaljnji rasti, pri čemer je bila pandemija najnovejša lekcija.« Vahčič hkrati dodaja, da se po hitri obnovi zaupanja po pandemiji danes svet spopada z inflacijo in vojno v Ukrajini, kar ima oboje močan vpliv na življenje ljudi in globalna gospodarstva.

Prodor na tuje trge je treba skrbno načrtovati

V pričakovanju novih naložb

Vpliv vse večje negotovosti na trgu se kaže v najnovejšem indeksu, ki je padel malce pod predpandemsko raven. Indeks izraža gospodarska pričakovanja, vse skupaj pa nakazuje strme padce zaupanja.

»Kljub temu je jasno, da želijo upravljavci zasebnega kapitala vlagati, približno polovica (49 odstotkov) pa jih pričakuje, da se bodo osredotočili na nove naložbe. Ne usahla želja po sklepanju poslov lahko temelji na pričakovanju, da cenitve padajo, saj kar 14 odstotkov sodelujočih v raziskavi meni, da so prodajalci v zadnjih šestih mesecih znižali svoja pričakovanja glede cen, kar je kar dvakrat več kot v predhodni raziskavi (sedem odstotkov), in kar 65 odstotkov jih meni, da se bo to nadaljevalo. Načrti finančne realizacije so robustni; kar dve tretjini sodelujočih (71 odstotkov) meni, da je sedanji obseg poslovanja približno enak kot pred štirimi meseci, skoraj petina (18 odstotkov) pa, da se je celo izboljšal,« navajajo ugotovitve raziskave v Deloittu.

In kaj še kaže raziskava? Da je likvidnost za sklepanje poslov lahko težje dostopna, saj več kot dve tretjini akterjev (71 odstotkov) pričakuje zmanjšanje razpoložljivih dolžniških sredstev, kar je precej več od 30 odstotkov iz predhodne raziskave. »Nazadnje je bil ta odstotek tako nizek jeseni leta 2011, ko je bilo tudi zaupanje na nizki ravni. Tovrstnemu povpraševanju bi lahko zadostil nastajajoči trg nebančnih posojil v Srednji Evropi.«

Pomembni okoljski, družbeni in upravljavski dejavniki

Okoljsko, družbeno in upravljavsko (ESG) poročanje je za skoraj vse vlagatelje iz dobrodošle možnosti preraslo v nujnost. Več kot polovica oziroma 53 odstotkov sodelujočih v najnovejši Deloittovi raziskavi izvaja naložbeno politiko, ki specifično vključuje dejavnike ESG. Za primerjavo – v predhodni raziskavi je bilo takšnih 30 odstotkov.

Tilen Vahčič poudarja, da je to pozitiven korak. »Zato pričakujemo, da se bo odstotek še povečeval, saj bo veliko nekdanjih svetovalnih smernic za področje trajnosti postalo reguliranih ter postavljenih v središče pozornosti držav in voditeljev na ravni EU in držav članic. Panoga kaže pot na globalni ravni in Srednja Evropa je v to vse bolj vključena,« še dodaja.