V nadaljevanju preberite:

Lanske ujme so v kmetijstvu povzročile za skoraj 90 milijonov evrov škode, kar je trikrat več od letnega obsega škode v obdobju 2003–2021. Brez prilagoditve kmetijske pridelave podnebnim spremembam bo škoda naraščala, samooskrba pa padala, zaradi česar bomo še bolj odvisni od uvoza hrane iz drugih držav.

To velja zlasti za rastlinsko pridelavo. Predlanskim smo pri sadju samooskrbni komaj 29-odstotno in pri zelenjavi 39-odstotno. Po zamujenem dobrem desetletju, ko je prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam potekalo brez strateškega načrtovanja, na kar je opozorila revizija računskega sodišča, vlada hiti sprejemati zakon o podnebnih spremembah, ki bo prinesel usmeritve za večjo odpornost sektorjev proti podnebnim spremembam. Stroka hiti s pripravo natančnejših ocen, kako podnebne spremembe vplivajo na pridelavo hrane.

Prizadevamo si za celostno oceno podnebnih sprememb na rastne razmere v kmetijstvu. Ta bo podlaga za določanje ranljivosti celotne Slovenije, ocena ranljivosti pa bo ključna za razvoj kakovostne strategije prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam, je na seminarju v organizaciji Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja povedala Tjaša Pogačar z ljubljanske biotehniške fakultete. Kmetijsko ministrstvo je osnutek prenovljene strategije (prva je iz leta 2008) napovedalo za prihodnje leto. Ob tem so dodali, da se ukrepi za prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam izvajajo od sprejetja novega strateškega načrta za obdobje 2023–2027.