Kakšno pomoč lahko pričakujejo kmetje

Škoda zaradi poplav in predhodnih neurij s točo in obilnimi padavinami bo tudi v kmetijstvu velikanska, tako na pridelkih kot infrastrukturi, zgradbah in mehanizaciji, ki so bili uničeni v ujmah. Kakšno pomoč lahko pričakujejo kmetje?

Pristojnosti za odpravo škode v kmetijstvu si delita dve ministrstvi. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pristojno za odpravo škode v kmetijski proizvodnji na prizadetih zemljiščih, ministrstvo za naravne vire in prostor pa za odpravo škode na stvareh, med katere spadajo kmetijska zemljišča, kmetijski objekti, gozdne ceste in ribogojnice.

Podatke za preliminarno oceno škode na kmetijskih pridelkih po poplavah še zbirajo, prav tako občinske komisije še popisujejo škodo na stvareh. Škoda zaradi poplav in plazov na kmetijskih zemljiščih, zgradbah, kmetijski mehanizaciji in opremi je po do zdaj znanih ocenah nastala v več kot 180 občinah. Stopnja prizadetosti je različna, vendar bo sanacijo in druge agromelioracijske ukrepe treba izvesti na vseh prizadetih zemljiščih, zgradbah, mehanizaciji in opremi, pravijo na ministrstvu za kmetijstvo.

Pomoč za nesreče, za katere
se je mogoče zavarovati

Ministrstvo je 5. avgusta, dva dni po uničujočih poplavah, na ministrstvo za obrambo podalo pobudo za ocenjevanje škode na kmetijskih pridelkih zaradi posledic ujm v celotnem letošnjem letu. Novela zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je začela veljati 10. avgusta, določa, da bo izvedena ocena škode v primarni kmetijski proizvodnji tudi za tiste pridelke, ki jih je mogoče zavarovati in zanje pridobiti pomoč v obliki subvencioniranja zavarovalne premije.

Novela predvideva, da se v primerih, ko je škoda zaradi naravne nesreče v kmetijski proizvodnji tako velika, da lahko ogrozi obstoj kmetij, državna pomoč lahko dodeli tudi za odpravo posledic naravnih nesreč, za katere se je mogoče zavarovati (moča, pozeba, toča) in zanje pridobiti državno pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje, ter za tiste kmetijske pridelke, katerih proizvodnja je prizadeta 80 ali več odstotkov.

Za stoodstotno uničenje pridelkov na GERK je mogoče dobiti pomoč po pravilih de minimis, po katerih lahko posamezna kmetija v treh proračunskih letih skupaj prejme 25.000 evrov državne pomoči.

Poleg pomoči za škodo v kmetijski proizvodnji novela zakona predvideva 1020 evrov pomoči mesečno od avgusta do konca tega leta za kmečke zavarovance, ki zaradi posledic poplav ne morejo opravljati svoje dejavnosti ali pa jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Delodajalci, tudi kmetijska podjetja in kmetje, ki zaposlujejo delavce, pa od minulega petka lahko uveljavljajo povračilo nadomestila plače zaradi poplav.

Za obnovo zemljišč tudi sredstva EU?

Na kmetijskem ministrstvu računajo tudi na pomoč evropske komisije. S to se pogovarjajo o pripravi novih ukrepov, ki bi se financirali iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Pogovori gredo v smeri sofinanciranja naložb za obnovo kmetijskih zemljišč, ki so bila prizadeta zaradi ujm. V okviru novega ukrepa agromelioracij je za posege, ki bodo vzpostavili kmetijska zemljišča v prvotno stanje (z izjemo ureditve osuševalnih sistemov) predvideno stoodstotno pokritje upravičenih stroškov.

Drugi predvideni ukrep je sofinanciranje naložb v kmetijsko mehanizacijo, zgradbe in opremo v višini do 90 odstotkov upravičenih stroškov. Tretji ukrep je sprememba meril za izbor vlog, kjer bodo pri podukrepu Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva in pri izvajanju intervencij strateškega kmetijskega načrta dali več točk tistim kmetijam, ki so se spopadle s katastrofičnimi dogodki.

Za izvedbo teh ukrepov bo predhodno treba pridobiti soglasje evropske komisije in vseh deležnikov (pri agromelioracijah, na primer, soglasje lastnikov zemljišč), opozarjajo na ministrstvu.