V nadaljevanju preberite:

Letošnje leto bo za kmetijstvo eno ekonomsko najslabših v zadnjem obdobju. Škode zaradi avgustovskih poplav bodo v najbolj prizadetih regijah rekordne. Pred poplavami so kmetije in pridelek uničevala neurja s točo in obilnimi padavinami. Ujme bodo vplivale tudi na samopreskrbo, ki bo ena slabših v daljšem obdobju, napovedujejo na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

V zadnjih 15 letih (2007–2022) je bilo za slovensko kmetijstvo, živilstvo in gozdarstvo namenjenih 4,2 milijarde evrov, samopreskrba s hrano pa se je bolj malo povečala. Medletne vrednosti se spreminjajo, na kar vplivajo vremenske razmere in podnebne spremembe, a pri zelenjavi samopreskrba v omenjenem obdobju nikoli ni presegla 38 odstotkov (kolikor je znašala lani), pri sadju pa pada, po začasnih podatkih je bila lani 29-odstotna.

Agrarni ekonomist in prodekan ljubljanske biotehniške fakultete Aleš Kuhar meni, da bi morala država bolj podpreti tiste kmetije in kmetijska podjetja, ki k samooskrbi prispevajo več. Prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe pa vidi kot sestavni del razvoja, v Sloveniji pa pri razvoju kmetijstva v bolj trajnostno zaostajamo, zato zamujamo tudi pri prilagajanju.

Niko Miholič iz skupine Panorganix rešitev vidi v sodobnih rastlinjakih, ekološka kmeta Zvone Černelič in Marko Slavič pa v ekološkem kmetovanju.