Neomejen dostop | že od 9,99€
Črna na Koroškem je imela v lanski ujmi to srečo v nesreči, da je samo en občan ostal brez hiše in da se mora izseliti. Vsi drugi so svoje domove obnovili. A to nedeljo je narava znova udarila. Kruta, kot zna biti, se je znesla na istih sedemnajst domov Črnjanov kot lani. »Zalilo je popolnoma iste ljudi,« je obupana županja Črne Romana Lesjak.
Že obnovljene domove morajo po samo letu dni ljudje spet čistiti in obnoviti, pripoveduje. In to je po njenem največja groza. »Ljudje smo različni, eni prenesemo veliko, drugi bistveno manj,« na vprašanje, kako je živeti v nenehnem strahu pred nepredvidljivo naravo odgovarja Lesjakova: »Ljudje hodijo z baterijami gledat vodotoke, kadar dežuje, tako jih skrbi, kaj se lahko zgodi ...« A Korošci kljub vsemu ostajajo trdoživi. Rudarsko dušo imajo, kot pravi županja, in svinec jih je utrdil ...
Lesjakova ocenjuje, da je bilo v Črni od lani opravljenega ogromno dela. Ogromno pa jih še čaka, dodaja in poudarja, da je treba opozorilom pristojnih institucij glede ujm resno prisluhniti: »Govorim o ljudeh. Ljudje moramo opozorila jemati resno in se zaščititi. Kadar je napovedano močno deževje, je smiselno poskrbeti za protipoplavne vreče in se skupaj s svojimi stvarmi umakniti na varno.«
Jože Kašnik, predsednik Koroške gasilske regije, ki je lanski dopust preživel na poplavnih območjih, meni, da se je proti moči naravi zelo težko boriti: »Marsikaj sem že doživel, a tolikšnih količin vode, kot se jih zdaj zlije v nekaj minutah, zemlja preprosto ne zmore popiti. Nič ne zadrži te vode.« Poleg tega na Koroškem odločujoč tudi relief pokrajine, meni: »Malo je ravnic, malo je gorovja in tam se težki oblaki zadržijo. Ko se nakopičijo v gmoto, se ta samo zlije na nas. Naučiti se bomo morali, ne kako se paziti, ampak da se narava spreminja,« dodaja Kašnik.
V lanski ujmi so bili ljudje v krču in le gledali so lahko, kako jim voda odnaša vse, se spominja. O psihološki pomoči, ki so je bili tudi deležni, pa pravi: »Naši ljudje so v teh ujmah pokazali svoje - koroške korenine. Stopili smo skupaj in z ramo ob rami naredili, kar se je dalo. V takih nesrečah se v vsej moči pokažeta koroška trma in solidarnost.« Nasploh so bili deležni veliko pomoči, pravi: »A ko pomoč gre, ostanejo ljudje sami in ostaneta jim žalost ter upanje, da je bodo morda deležni še kaj ...«
Veliko dela čaka v Črni tudi direkcijo za vode, čeprav vodotoki to nedeljo niso poplavljali. Tokrat je bila največji problem zabita kanalizacija, ki ni utegnila požirati tolikšnih količin vode, kot so se stekale v dolino. »Z vseh hribov, iz vseh hudournikov ter z vseh travnikov, tudi od tam, kjer je nikoli prej ni bilo, je drla voda. V kratkem času, v vsega dobre pol ure, smo bili priča količinam, enakim tistim v lanskih poplavah,« pripoveduje Lesjakova.
Od države Lesjakova pričakuje, da bo koncesionar za vode čim prej dobil v roke pogodbo in čim prej začel s sanacijskimi deli: »Da ne bo ovira to, da bodo morali na investicije čakati še leto dni, temveč da bodo tam, kjer je treba zlasti zaradi varnosti urediti pregrade, le-te urejali takoj.«
V Črni so ceste, kjer je sodelovanje z vodarji nujno. Ena od njih je cesta Jasa – Stane. »Ljudje ne morejo še eno leto čakati na to cesto,« pravi Lesjakova. Ravno zdaj je zunaj razpis za gradnjo ceste: »Če nam ne uspe, da bo lahko koncesionar VGP Drava na njej sočasno opravljal dela, se lahko zgodi, da bomo cesto vzpostavili, a če ne bodo urejeni hudourniki, nam jo lahko ob prvem neurju znova odnese.« Povezovanje je za popoplavno obnovo ključno, je prepričana Lesjakova, ki meni, da bi morali imeti izvajalci, ki se javljajo na razpise, toliko zmogljivosti, da lahko dela opravijo hitro: »Sicer se sklepajo le aneksi, z njimi se podaljšujejo roki, gradbena sezona pa je pri nas zaradi vremena in hitrih zim kratka.«
In v Črni je tako rekoč že avgust.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji