Zmernim silam je uspelo ohraniti trdno večino v evropskem parlamentu

Po zadnjih podatkih je Evropska ljudska stranka (EPP) prepričljivo zmagala na evropskih volitvah. Zato v tej strankarski družini pričakujejo, da bodo spet dobili položaj predsednice evropske komisije. To naj bi spet postala nemška krščanska demokratka Ursula von der Leyen.

»Ursula, Ursula, Ursula,« je odmevalo med udeleženci volilne zabave EPP v Bruslju, ko je mednje prispela predsednica evropske komisije. Vodja EPP Manfred Weber je razglasil njihovo volilno zmago in napovedal, da bo Ursula von der Leyen še pet let na položaju v bruseljski palači Berlaymont. Napovedala je, da bodo »postavili branik proti skrajnežem na levici in desnici«. Na volitvah se je pokazalo, je dejala, da je EPP sidro stabilnost. To so volivci po njenem mnenju nagradili. »Danes praznovanje, jutri delo,« je ob odhodu sporočila svojim privržencem.

Weber je izrazil pričakovanje, da bosta nemški kancler, socialdemokrat Olaf Scholz in francoski predsednik Emmanuel Macron napovedala, da podpirata Ursulo von der Leyen za predsednico. Glede na notranjepolitične težave Macrona po polomiji njegove stranke na evropskih volitvah je pričakovati, da bo francoski predsednik imel manj manevrskega prostora pri kadrovanju v Bruslju. V zadnjih tednih so se pojavile govorice, da bi njegov adut v boju predsednika lahko bil nekdanji italijanski premier Mario Draghi.

Udobna večina

Po zadnjih podatkih evropskega parlamenta bo desnosredinska EPP zmagovalka evropskih volitev z osvojenimi 191 mandati (do zdaj 176), na drugem mestu bodo socialisti s 135 poslanci (139). Liberalna Renew bi po novem padla s 101 na 83 mandatov, evropski konservativci in reformisti (ECR) bi dobili 71 (prej 69), Identiteta in demokracija 57 (49), Zeleni 53 (71), Levica pa 35 (37). Poleg njih naj bi bilo še 95 samostojnih poslancev in poslancev drugih strank. V novem parlamentu bo po novem 720 sedežev ali petnajst več kot do zdaj.

INFOGRAFIKA: Delo

»Konstruktiven proevropski center se je obdržal,« je ocenil predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola. Predvsem v večjih državah je uspelo EPP in S&D dobiti veliko mandatov. Na Poljskem je, denimo, koaliciji premiera Donalda Tuska uspelo premagati desničarsko stranko Pravo in pravičnost. Tudi v Španiji sta bila močna oba osrednja tabora. Je pa val uspehov skrajne desnice dobil letos zagon v večjem obsegu. Močni so še v državah, kot je Belgija, v Avstriji so svobodnjaki, ki jih je nekoč vodil Jörg Haider, slavili pred ljudsko stranko.

Po zbranih podatkih bo trem proevropskim silam, ki so bile zadnjih pet let kot vladajoča koalicija, v evropskem parlamentu uspelo zbrati okoli 400 glasov. To je približno 20 manj, kot so jih imeli v zadnjih petih. Če se k poslanskim sedežem proevropske EPP, S&D in Renew prištejejo še glasovi Zelenih, bi skupaj imeli kar udobno večino okoli 450 poslancev. Eden od glavnih politikov Zelenih Philippe Lamberts je sicer priznal, da je rezultat zanje razočaranje, bo pa EU morala nadaljevati politiko zelenega prehoda.

S kom sodelovati in s kom ne

Ursula von der Leyen je v zadnjih mesecih večkrat napovedala možnost sodelovanja z bolj desnimi strankami, a morajo biti proevropske, podpirati Ukrajino in spoštovati vladavino prava. Tu bi lahko prišli v poštev Bratje Italije Giorgie Meloni ali češki konservativci premiera Petra Fiale. Belgijska političarka Assita Kanko v imenu ECR ni izključila sodelovanja s sredinskimi strankami. Kako bi lahko sodelovali, bo po njenih besedah odvisno od programskih vprašanj.

Je pa Portugalec Pedro Marques v imenu S&D izključil kakršnokoli povezovanje s skrajno desnico. K tej socialisti štejejo tudi stranke iz ECR. Tudi po njegovem mnenju je pri odločanju o prihodnjem mandatu najpomembnejše programske točke. Za evropske stranke pa bo tudi naloga, kako se lotiti vzpona skrajne desnice. Marc Botenga iz politične skupine Levica je pripisal uspeh skrajne desnice neuspešnemu ukvarjanju s socialnim razdorom in odzivanjem na bes ljudi.