Tudi v Sloveniji zmagala desnica

Začasni izid glasovanja volitev v evropski parlament po preštetih več kot 80 odstotkih glasov kaže, da ima SDS štiri poslance, Gibanje Svoboda dva, Nova Slovenija enega, Vesna enega in SD enega. Sprva je kazalo, da bi se tehtnica lahko nagnila v korist SLS. 

»Evropske volitve so pokazale premik v desno, kar se zdaj najbolj kaže predvsem v največjih državah, kot sta Francija in Nemčija. Rezultati v teh državah kažejo zelo jasno zmago desne sredine, ne toliko skrajne desnice, ampak bolj zmerne desnice. V Sloveniji je zgodba podobna – po polovici preštetih glasov se kaže zmaga desnice, razmerje je šest proti tri, kar pomeni, da je Slovenija nekako v okviru teh evropskih trendov,« je prve rezultate za Delo komentiral Jože P. Damijan, profesor ljubljanske ekonomske fakultete.

Izjava predsednika vlade Roberta Goloba, ko je nekaj ur pred prvimi rezultati rekel, da Slovenija ne bo šla v desno, se ni uresničila, saj se je zgodilo prav to. »Golob je imel zadnji dve leti mandata očitno še večje težave, kot jih ima danes, saj se desnica v Sloveniji, kot kaže, krepi. Ljudje so nezadovoljni s politikami vlade, kar je zelo podobna zgodba, kot je v Nemčiji, Franciji in tudi v Belgiji – povsod je veliko nezadovoljstva z obstoječimi politikami levosredinskih ali pa, recimo, tudi mainstream strank,« je komentiral Damijan.

Na vprašanje, ali je tudi pri nas pričakovati posledice, kot na primer v Franciji, kjer je Macron razpustil parlament, je odgovoril, da pri nas ni takšne demokratične kulture, da bi vlade odstopale zaradi slabega volilnega rezultata na lokalnih ali pa evropskih volitvah. »Tega ne pričakujem, tudi ne pričakujem nekih sprememb vladne politike, še naprej bo delala kot do zdaj, čeprav so to očitno počeli zelo slabo,« je dejal.

»Ankete so se očitno uštele glede zbijanja podpore SDS in višanja podpore Gibanju Svoboda, hkrati se podpora referendumom ne preslikava v podporo na evropskih volitvah, kar bi lahko pomenilo, da ne moremo več iz nekih kulturnih vprašanj sklepati tudi na podporo strankam,« je prve delne rezultate za Delo komentiral Marko Hočevar s fakultete za družbene vede.

Če SD ne bi uspelo priti v Bruselj, bi bil to po Hočevarjevem mnenju velik udarec za koalicijo, saj bi kazalo na to, da tako SD kot Levica propadata, podobno kot sta SAB in LMŠ ob državnozborskih volitvah izginili oziroma ju je Robert Golob »pojedel« – »takrat sicer za veliko zmago, tukaj pa očitno za velik poraz – v smislu celotne levoliberalne politične struje v Sloveniji«.

»Mislim, da se znova kaže eno veliko razočaranje liberalnega volilnega telesa, predvsem pa še večje razočaranje nad samo vlado,« je dejal Hočevar. »Trenutno se kaže, da ta vlada po teh dveh letih očitno precej slabo figurira med volivkami in volivci, kar lahko odpira pot ali Logarju ali pa spet za neki nov obraz, morda tudi za to, da se kot neka močnejša liberalna stranka izoblikuje Vesna.«

»Vsi ti pretresi, ki so se dogajali v koaliciji, so očitno pustili posledice, največja zmagovalca pa sta nedvomno spet Janez Janša in SDS,« je dejal Hočevar, ki hkrati poudarja, da pri SDS ne gre zgolj za zvesto volilno bazo, ampak za to, da liberalna volilna baza ne najde ne svoje politike, ne svoje ideologije, ne svoje stranke.

S štetjem glasov se je precej zapletalo. Kot je pojasnil direktor DVK Igor Zorčič, je organizacija evropskih volitev in še treh referendumov s štirimi vprašanji terjala svoj čas.