Kakšne so globalne priložnosti EU in Slovenije znotraj nje

Evropska unija želi biti dejavnik stabilnosti v svetu, obenem pa je očitno, da njena vloga v mednarodnih odnosih, ki so obremenjeni s konflikti, peša. Kako najti odgovore na globalne izzive in kje so priložnosti za EU in znotraj nje za Slovenijo? Eden od odgovorov je zagotovo čezmejno povezovanje med državami in krepitev skupnosti od spodaj navzgor.

Nestabilnost trenutnih geopolitičnih razmer v svetu, ko so se nevarno zaostrili odnosi med velesilami – tako med ZDA in Rusijo kot med ZDA in Kitajsko – ter ob izbruhu krvavih vojn v Ukrajini in Gazi (ki sta tudi s tem povezani), terja iskanje globalnih rešitev. Brexit – izstop Velike Britanije iz EU in načrtovana širitev proti vzhodu z začetkom pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino, Ukrajino in Moldavijo, v prihodnje pa morda tudi Gruzijo, vnaša nove dimenzije in dinamike v evropsko integracijo.

Vrh reševanja gore evropskih težav

Globalne konflikte pa dodatno spodbujajo podnebne spremembe in migracije, ki so s tem že tudi pogojene. EU išče poti trajnostnega razvoja, ki ga nagovarja s politikami zelenega prehoda. Težave, s katerimi se spoprijema predvsem na področju preskrbe z energijo, poskuša dolgoročno reševati z vizijo strateške neodvisnosti, kar pa se kaže kot zelo težko uresničljivo.

Evropske države v globalni tekmi zaostajajo tudi na gospodarskem področju. Obenem so zaradi spoštovanja demokratičnih načel, človekovih pravic in socialne varnosti, pa tudi naravnih danosti cilj za številne prebežnike iz vojnih in drugih ogroženih območij po svetu.

Kje je v tej zgodbi Slovenija? Kot polnopravna članica EU je seveda soodločajoča pri sprejemanju vizije evropske prihodnosti, četudi jo predstavlja dober odstotek vseh evropskih poslancev. Ko govorimo o slovenskem globalnem okviru, v prvi vrsti pomislimo na pristanišče in na razvojne možnosti, ki jih ponuja naša geostrateška lega. Vizija in zgled, ki ga lahko ponudi naša država, je zagotovo gradnja integracije od spodaj navzgor s čezmejnim povezovanjem. S sodelovanjem bodisi s slovensko skupnostjo bodisi z drugimi narodi, ki živijo v sosednjih ali bližnjih državah, je mogoče okrepiti svoj glas in ga tudi obogatiti. To se kaže tako na gospodarskem kot na kulturnem in političnem področju.

Slovenska realnost, ki je v veliki meri usmerjena v Ljubljano kot epicenter, pogosto pozablja na potencial obmejnega območja – Koper je za Slovenijo okno v svet, Istra pa tudi z evropskega vidika predstavlja edinstven prostor prepleta različnih narodov, kultur in jezikov. Privez čezoceanske ladje Gorica leta 1958 v koprskem pristanišču je bil eden od najpomembnejših mejnikov, ki nas je povezal s tokovi svetovnega gospodarstva. A ni se nam treba ozirati le v preteklost, tudi v novem tisočletju smo storili prave korake – od ustanovitve univerze do vrnitve tržaškega Narodnega doma v slovensko last, obe Gorici pa se povezujeta v čezmejno evropsko prestolnico kulture 2025.

Goriškemu zgledu sledi tudi čezmejni Kras

Novinarka Dela Nataša Čepar in sodelavec Metine liste Aljaž Pengov Bitenc bosta v četrtek, 18. aprila, ob 18. uri na okrogli mizi v protokolarno-prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru z gosti razpravljala o vlogi Slovenije in EU v svetu, o globalnih izzivih in priložnostih za EU, o vprašanju strateške neodvisnosti EU, trajnostnem razvoju in predvsem o pomenu čezmejnega povezovanja.

Odgovore bosta iskala skupaj s predsednico uprave Luke Koper Nevenko Kržan, rektorico Univerze na Primorskem Klavdijo Kutnar, dekanom Fakultete za pomorstvo in promet UP Petrom Vidmarjem, senatorko Italijanske republike in predstavnico slovenske skupnosti v italijanskem parlamentu Tatjano Rojc ter evropskim poslancem Matjažem Nemcem.