Povečane negotovosti so tudi v Sloveniji zvišale kreditna tveganja

Splošna raven tveganj za finančno stabilnost pri nas se je letos nekoliko zvišala, medtem ko odpornost bank na sistemska tveganja ostaja visoka. V takšnih razmerah makrobonitetna politika ostaja preventivno naravnana in usmerjena k ohranjanju odpornosti bančnega sistema na domače in zunanje šoke, poudarjajo v Banki Slovenije v danes predstavljenem poročilu o finančni stabilnosti.

Negotovosti in tveganja se krepijo zaradi dogajanj v zunanjem okolju. Naraščajoče geopolitične napetosti po svetu in ukrepi gospodarske in carinske politike ZDA povečujejo negotovost in vplivajo tudi na gospodarstvo v evrskem območju, ki dosega skromno rast. Po oceni Evropske centralne banke je negotovost gospodarske politike v evrskem območju zdaj več kot trikrat večja od zgodovinskega povprečja. 

Negotovost zvišala kreditno tveganje

Slovenski bančni sistem je sicer lani spet posloval z rekordnimi dobički, sistemska tveganja za stabilnost našega finančnega sistema pa ostajajo nizka do zmerna, še ugotavljajo v centralni banki. Povečana negotovost v makroekonomskem okolju se sicer kaže predvsem v kreditnem tveganju, zato so v BS oceno tega tveganja zvišali z nizke na zmerno s stabilnimi obeti.

Poslabšalo se je poslovanje podjetij predvsem v predelovalnih dejavnostih. Povečuje se tudi obseg nedonosnih potrošniških posojil, vendar pa ob visoki kreditni aktivnosti v tem segmentu njihov delež ostaja stabilen. Pri tem smo za nekatera tveganja ocenili, da so obeti za prihodnost slabši.

Tveganje, ki izhaja iz nepremičninskega trga, v BS še naprej ocenjujejo kot zmerno, z možnostjo, da se v prihodnje poveča. Ponudba stanovanjskih nepremičnin še naprej zaostaja za povpraševanjem. Nižanje obrestnih mer za stanovanjska posojila prispeva k nadaljnji rasti cen stanovanjskih nepremičnin, število prodaj pa upada. V prihodnje bi se lahko povečalo tudi tveganje, ki izhaja iz lizinških družb.

Dohodkovno tveganje bank za zdaj ostaja ocenjeno kot nizko, vendar v Banki Slovenije pričakujejo, da se bo do konca leta okrepilo, saj se z zniževanjem obrestnih mer končuje obdobje izrazito visokih prihodkov bank.

Analitiki BS so sicer druge ocene tveganj in odpornosti ohranili nespremenjene, pričakovanja pa ostajajo stabilna. Kot zmerno in stabilno so ocenili tudi tveganje financiranja v bančnem sistemu. Vloge gospodinjstev in podjetij ostajajo najpomembnejši in stabilen vir financiranja slovenskih bank.

Tudi obrestno tveganje ostaja zmerno in stabilno, saj so spremembe pri posojilih in vlogah le v manjši meri vplivale na obrestno občutljivost bank. Oceno pri kibernetskem tveganju so zaradi morebitnih kibernetskih groženj ohranili povišano s stabilno tendenco, oceno podnebnih tveganj pa ohranjajo na zmerni ravni.

Bančni sistem odporen, a dobički bodo nižji 

Po oceni BS je slovenski bančni sistem odporen z vidika solventnosti, dobičkonosnosti in likvidnosti. Pričakovati pa je, da se bodo bančni dobički postopoma nižali zaradi nižjih obrestnih mer, zvišanih operativnih stroškov in dodatnih oslabitev. 

Območje z evrom se namreč sooča s skromno gospodarsko rastjo. Konec lanskega leta so jo sicer poganjala predvsem ugodna gibanja v storitvenem sektorju, predelovalna industrija pa je ostala šibka in kar nekaj evrskih držav je leto sklenilo v recesiji. Po marčnih napovedih ECB so se že prej skromni obeti za gospodarsko rast v prihodnjih letih dodatno znižali, saj visoka negotovost doma in v tujini zavira naložbe.