Bo naslednik papeža Frančiška res Azijec?

Po smrti papeža Frančiška se bo začel zapleten in skrivnosten proces izbire njegovega naslednika, imenovan konklave, ki se običajno začne dva do tri tedne po papeževem pogrebu, ko se kardinali zberejo v Sikstinski kapeli v Vatikanu, da začnejo postopek volitev novega papeža. Čeprav je teoretično vsak krščen moški katoličan lahko izbran za papeža, je bil v zadnjih 700 letih papež vedno izbran izmed kardinalov.

Volitve potekajo v strogi tajnosti, pri čemer kardinali večkrat glasujejo, dokler eden izmed njih ne doseže dvetretjinske večine. Proces je težko napovedati, saj se stališča kardinalov lahko spreminjajo skozi zaporedne glasove, nekateri pa poskušajo vplivati na izid s taktičnimi manevri.

Frančišek, kot prvi neevropski papež po letu 741 n. št., ko je vladal Sirec Gregor III., je odprl vrata za potencialnega afriškega ali azijskega naslednika. Med svojim pontifikatom je reformiral sestavo telesa, ki bo izbralo njegovega naslednika, in ga naredil bolj reprezentativnega za svetovno cerkev. Opustil je staro, nenapisano pravilo, da bi morali škofje določenih škofij (večinoma v Italiji) samodejno postati kardinali, in namesto tega dal rdeče klobuke škofom iz delov sveta, ki jih prej niso imeli.

To otežuje napovedovanje, kako bodo glasovali. Na zadnjem konklavu leta 2013 so Evropejci in Severnoameričani oddali kar 64 odstotkov glasov, po zadnjem konzistoriju pa bi imeli le še 52 odstotkov glasov, je lani poročal The Economist.

Kardinali bodo morali upoštevati prioritete Cerkve in profil naslednjega kandidata. Prav tako bodo morali razmisliti, ali naj naslednji papež nadaljuje Frančiškove reforme ali zavzame drugačno smer. Iščejo nekoga, ki bo sposoben voditi globalno Cerkev in ponuditi verodostojno moralno vodstvo na svetovnem odru. Nekateri menijo, da je prihodnost Cerkve v Aziji, kar je spodbudilo špekulacije, da bi naslednji papež lahko prišel iz jugovzhodne Azije, piše Guardian.

Afrika in Azija danes predstavljata že 31 odstotkov svetovne katoliške populacije, pri čemer je bila v Afriki med letoma 2013 in 2022 rast števila katoličanov 22-odstotna, v Aziji pa 13-odstotna. Ta trend je večinoma posledica prizadevanj pokojnega papeža Frančiška, da bi Cerkev postala manj evropocentrična.

Nekateri menijo, da je prihodnost Cerkve v Aziji, kar je spodbudilo špekulacije, da bi naslednji papež lahko prišel iz jugovzhodne Azije. FOTO: Yara Nardi/ Reuters

Frančišek je razširil cerkveno hierarhijo z imenovanjem kardinalov iz držav z majhnimi katoliškimi skupnostmi – med drugim iz Mongolije, Tonge, Nigerije, Švedske in Gvatemale – kar potrjuje njegovo zavezanost globalni Cerkvi.

Verska praksa ostaja posebej močna v Afriki: v Nigeriji mašo redno obiskuje 94 odstotkov katoličanov, v Keniji 76 odstotkov, hkrati se je na tej celini za 24 odstotkov povečalo število kandidatov za duhovništvo. Na drugi strani je Azija, kljub devetodstotnemu upadu duhovniških poklicev, še vedno pomembno središče, saj so Filipini in Libanon med državami z najvišjo udeležbo pri maši.

Kdo so potencialni kandidati?

Pietro Parolin: Vatikanski državni sekretar in diplomat

Pietro Parolin, star 70 let, je italijanski kardinal, ki velja za zmernega kandidata za kontinuiteto. Od leta 2013 je vatikanski državni sekretar in ima bogate izkušnje na področju diplomacije. Parolin je igral ključno vlogo v občutljivih pogajanjih s Kitajsko in vladami na Bližnjem vzhodu. Njegovi kritiki ga vidijo kot modernista in pragmatika, ki postavlja ideologijo in diplomatske rešitve nad trde resnice vere. Njegovi podporniki ga cenijo kot pogumnega idealista in zagovornika miru.

Luis Antonio Tagle: Nekdanji nadškof Manile in vodja urada za evangelizacijo

Luis Antonio Tagle, star 67 let, je filipinski kardinal, ki bi lahko postal prvi azijski papež. Tagle je bil nekoč nadškof Manile in je veljal za Frančiškovega preferiranega naslednika. Znan je po svoji skromnosti in karizmi, pogosto ga imenujejo »azijski Frančišek«. Tagle je zagovarjal mehkejši pristop do istospolnih in ločenih parov, vendar nasprotuje pravici do splava na Filipinih.

Kardinal Matteo Zuppi bi lahko nadaljeval Frančiškovo zapuščino. FOTO: Guglielmo Mangiapane/Reuters

Peter Turkson: Zagovornik okoljskih in socialnih vprašanj iz Gane

Peter Turkson, star 76 let, bi lahko postal prvi temnopolti papež po več stoletjih. Turkson je glasen zagovornik okoljskih vprašanj, revščine in ekonomske pravičnosti, medtem ko potrjuje tradicionalna stališča Cerkve glede duhovništva, zakonske zveze in homoseksualnosti. Njegova stališča glede slednjega so se omilila, saj je trdil, da so zakoni v številnih afriških državah preveč strogi. Turkson je tudi govoril proti korupciji in se zavzemal za človekove pravice.

Péter Erdő: Konservativni kandidat iz Madžarske

Péter Erdő, star 72 let, je madžarski kardinal, ki velja za vodilnega konservativnega kandidata. Močno zagovarja tradicionalna katoliška učenja in doktrino, kar bi pomenilo velik premik od Frančiškovega pristopa. Erdő je bil priljubljen pri pokojnem kardinalu Georgeu Pellu, ki je verjel, da bi Erdő obnovil vladavino prava v Vatikanu po Frančišku. Leta 2015 se je zdelo, da se je postavil na stran madžarskega nacionalističnega premierja Viktorja Orbána, ko je nasprotoval Frančiškovemu pozivu k sprejemanju migrantov.

Matteo Zuppi: Progresivni kardinal in papežev mirovni odposlanec za Ukrajino

Matteo Zuppi, star 69 let, je italijanski kardinal, ki je bil imenovan za kardinala leta 2019. Zuppi velja za progresivnega in bi pričakovali, da bo nadaljeval Frančiškovo zapuščino. Deluje kot papežev mirovni odposlanec za Ukrajino in je obiskal Moskvo ter se srečal s patriarhom Kirilom in Vladimirjem Putinom. Prav tako se je srečal z Volodimirjem Zelenskim, ukrajinskim predsednikom.

Med drugimi pomembnimi kandidati so José Tolentino Calaça de Mendonça iz Portugalske, Mario Grech z Malte, Pierbattista Pizzaballa iz Italije in Robert Sarah iz Gvineje.