Kaj pomeni biti evropski poslanec?

Prihodnji ponedeljek se bodo začela volilna opravila za volitve EU, ki so razpisane za 9. junij. Državna volilna komisija ima le še nekaj dni časa, da reši zaplet po odstopu tajnikov in namestnikov tajnikov volilnih komisij z območja Ljubljane. Stranke svojih list večinoma še niso razkrile, za nov mandat se bosta potegovala Ljudmila Novak (NSi/EPP) in Matjaž Nemec (SD/S&D), ki pojasnjujeta, kaj pomeni biti evropski poslanec iz Slovenije.

»Najprej te mora stranka uvrstiti na ustrezno mesto. Ampak pri evropskih volitvah so močno prisotni tudi preferenčni glasovi, kar so slovenski državljani že ugotovili. S preferenčnimi glasovi se vrstni red izvoljenih poslancev lahko spremeni,« na vprašanje, kaj je ključno za uspeh na evropskih volitvah v Sloveniji, odgovarja evropska poslanka NSi Ljudmila Novak, ki se bo na junijskih volitvah potegovala za svoj tretji mandat v evropskem parlamentu. Za nosilca liste NSi je predviden šef stranke Matej Tonin, sama pa bo z začelja liste lovila preferenčne glasove.

»Sicer pa moraš imeti ugled, podporo v stranki, pa tudi pri drugih, saj včasih strankarski glasovi niso dovolj. Biti moraš aktiven oziroma ljudje te morajo prepoznati kot nekoga, ki bi bil sposoben, da bi lahko deloval na evropski ravni,« še dodaja sogovornica, ki je bila prvič v evropski parlament izvoljena leta 2004, ko se je Slovenija pridružila EU.

Ker ima izkušnje tako iz evropskega parlamenta kot državnega zbora, iz svojih izkušenj pove, kakšna je razlika v delovanju predstavniškega telesa v širši in ožji domovini. »Vedno mi je bilo všeč, da ni tako pomembna politična pripadnost, ampak to, za kaj se zavzemaš. V evropskem parlamentu sodelujemo precej širše, v slovenskem parlamentu pa je vse skupaj bolj razdeljeno na stranke koalicije in stranke opozicije.«

V državnem zboru manj sodelovanja

Matjaž Nemec, pred tem prav tako slovenski poslanec, izpostavi nenapisano zavezništvo v evropskem parlamentu, ki sega od levice, socialnih demokratov, zelenih do liberalcev in ljudske stranke: »Kljub različnim politikam in interesom smo v evropskem parlamentu prisiljeni v sodelovanje. V državnem zboru pa prevečkrat iščemo razlike, ne tistega, kar nas povezuje.« Zaradi zgodovine, nacionalnih in kulturnih razlik je v evropskem parlamentu po njegovem mnenju v ospredju iskanje skupnih interesov, skupnih ciljev in skupnih dogovorov, saj je le tako EU lahko močna.

Biti evropski poslanec iz Slovenije je za Nemca predvsem velika čast in zaveza, saj v Bruslju in Strasbourgu ne predstavlja samo interesov svojih političnih družin, ampak tudi interese državljanov. »V Bruslju govorim slovenski jezik, izpostavljam politike in interese Slovenije, kar je zelo pomembno, saj dve tretjini zakonodaje, ki jo sprejme državni zbor, najprej potrjuje evropski parlament,« poudarja Nemec, ki bo predvidoma nosilec liste SD. Včasih se nam je zdelo, da je Bruselj oddaljen, v smislu, da se nas odločitve, ki so sprejete v Bruslju, ne tičejo, a ni tako, še dodaja.

Ljudmila Novak opaža, da se je v zadnjih dvajsetih letih razpoloženje v evropskem parlamentu precej spremenilo. Ko se je EU leta 2004 razširila na vzhodnoevropske članice, smo rekli, da je Evropa zadihala z obema kriloma pljuč. Pozneje so se zvrstile krize, od finančne do brexita, covida-19 ter vojn v Ukrajini in Gazi. »Ves čas je krizno stanje, vedno iščemo rešitve in odgovore, hkrati pa je vsaka kriza pripeljala do spoznanja, da le skupaj lahko rešujemo izzive in probleme sedanjega časa, ki so velikokrat ne samo evropski, ampak tudi globalni.«

Vsi imajo enake pogoje dela

»Biti evropski poslanec pomeni, da si večino časa oddaljen od doma, da si ob ponedeljkih in četrtkih veliko ur na poti. Za vse druge stvari nam je omogočeno po načelu, da smo evropski poslanci, ne glede na to, od kod prihajamo, ali s Cipra, iz Belgije ali Slovenije, postavljeni v enakovreden položaj. Imamo enake pogoje dela, imamo svojo ekipo ljudi, tako v Sloveniji kot v Bruslju, ki nam pomaga, da se prebijemo skozi obsežno gradivo. Izpostaviti ali krepiti politike, v katere verjamemo tudi sami,« odgovarja na vprašanje, kako poteka delo evropskega poslanca, Matjaž Nemec.

V evropskem parlamentu so politiki različnih starosti. Od mlajših, ki se kalijo, starejših, ki so tam že več let, do tistih, ki so v državah že opravljali pomembne funkcije, kadrovski presek evropskega parlamenta oriše Ljudmila Novak. »Ne gre samo za aktivizem, ampak je potrebno tudi veliko razsodnosti, da tako pomemben in velik projekt, kot je EU, ohranimo. Mir je največja vrednota, ki jo poskušamo ohraniti, in k temu gotovo lahko pripomorejo preizkušeni politiki.«

Projekt je sofinancirala Evropska unija v okviru subvencijskega programa Evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča​.