44 dni do volitev: Bodo referendumi zasenčili izbiranje evropskih poslancev?

Do evropskih volitev je še 44 dni. Tretja izdaja novičnika Evropa izbira sovpada z zadnjim plenarnim zasedanjem evropskega parlamenta v Strasbourgu, preden se bo v državah članicah tudi uradno začela volilna kampanja. To je tudi priložnost, da podrobneje pregledamo iztekajoči se mandat. Podobno velja za 20. obletnico največje širitve Evropske unije do zdaj. V Delu smo se ozrli na pot, ki jo je Slovenija prehodila od takrat, prav tako smo preverili, kako se je v tem času spremenila sedemindvajseterica … Preživite lepe praznike, kot vedno pa bova vesela vaših odzivov, predlogov in namigov. 

9. JUNIJA NA VOLITVE IN REFERENDUME Državni zbor je včeraj potrdil odloke za razpis posvetovalnih referendumov o obravnavi ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah ter o gojenju in posedovanju konoplje za medicinsko in omejeno osebno uporabo. Kot datum izvedbe je določen 9. junij, v današnjem Delu pa je Barbara Eržen poiskala odgovore na vsa ključna vprašanja, povezana z odločitvijo, da se referendume izvede na isti dan kot volitve v evropski parlament.

NAPOVED USTAVNE PRESOJE Za združitev volitev in referendumov so si prizadevali v največji stranki Gibanju Svoboda. Stisnjenih zob je predlog podprla tudi Levica, v SD so se vzdržali, v SDS in NSi pa so izvedbi nasprotovali. Opozicijski stranki zdaj napovedujeta, da bodo odloka o razpisu posvetovalnih referendumov o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in uporabi konoplje poslali še v presojo na ustavno sodišče skupaj s predlogom za njuno zadržanje.

DRUGORAZREDNE VOLITVE, PRVORAZREDNA UDELEŽBA Proti združevanju evropskih volitev z referendumi so se v teh dneh izrekli tudi evropski poslanci, z izjemo nosilke liste Gibanja Svoboda Irene Joveve. Matjaž Nemec (S&D/SD) meni, da kombinacija volilnega in referendumskega odločanja dela evropske volitve drugorazredne. Irena Joveva po drugi strani verjame, da bi si vsi politiki morali prizadevati za večjo volilno udeležbo. Ta bi lahko bila tokrat za pet do deset odstotnih točk večja, so pokazale nekatere meritve.

OLEPŠANA BILANCA Plenarno zasedanje v Strasbourgu ta teden je bilo zadnje v mandatu. Evropski parlament se sicer hvali s količino dela v obdobju 2019–2024, a spremljali so ga tudi škandali, denimo podkupovalna afera Katar. Mandat je zaznamovalo tudi delovanje v izrednih razmerah pandemije covida-19 in sprejemanje velikih svežnjev zakonodaje. Konec leta 2021, v času vlade Janeza Janše in ob koncu slovenskega predsedovanja svetu EU, so parlamentarci tudi prvič sprejeli resolucijo s kritikami Slovenije.

PARLAMENT LJUDI NI OBVAROVAL PRED TROJNO KRIZO Ko smo že pri reviziji iztekajočega se mandata, je zanimiva študija razkrila, da je večina evropskih poslancev v zadnjih petih letih, kakor je poročala Maja Prijatelj Videmšek, z neenotnim in nedoslednim glasovanjem zavlačevala s pravimi ukrepi ali glasovala proti reševanju (najmanj) trojne krize – podnebje, biotska raznovrstnost in onesnaževanje –, s katero se spoprijema Evropa. Analiza volilnega obnašanja političnih skupin v evropskem parlamentu, ki jo je opravilo pet evropskih podnebnih in okoljskih organizacij, je pokazala, da varuhi zelenega dogovora prihajajo predvsem iz vrst Zelenih, Levice ter Naprednega zavezništva socialistov in demokratov, nasprotniki pa iz konservativnih in skrajno desnih političnih skupin.

NOVO PRESENEČENJE V GIBANJU SVOBODA Največja koalicijska stranka Gibanje Svoboda je – najverjetneje – dokončno potrdila svojo kandidatno listo za evropske volitve ter ob tem znova poskrbela za presenečenje. Sporočili so, da direktorja postojnske porodnišnice Aleksandra Merla, ki ga je svet že potrdil, sploh ne bo med kandidati. Vrh stranke si je namreč o njegovem nosilstvu liste premislil, njega pa naj bi o tem obvestili tik pred sejo. Nosilka liste bo evroposlanka Irena Joveva, nanjo so uvrstili še Jureta Lebna, nekdanjega okoljskega ministra, ki je Robertu Golobu predal svojo stranko Z.Dej.

VSE SE PRIPRAVLJA NA SCENARIJ IZPRED DESETLETJA Z odločitvijo Roberta Goloba, ki je kot prvi v EU pohitel s predlogom imenovanja Tomaža Vesela, nekdanjega predsednika računskega sodišča, za naslednjega evropskega komisarja iz Slovenije, bi se lahko ponovil scenarij izpred desetletja, je analiziral Uroš Esih. In kaj se je zgodilo takrat? Evropski parlament je zaznal šibkost in na pristojnih odborih z veliko večino zavrnil slovensko komisarsko kandidatko Alenko Bratušek. Na zaslišanju bi lahko bil ranljiv tudi Golobov kandidat, ki še ni prepričal koalicijskih partneric.

TUDI SD DOKONČNO POTRDIL SVOJO LISTO Delegati SD so na digitalni volilni konvenciji potrdili kandidatno listo in program za evropske volitve. Bistvenih presenečenj ni – prvo in zadnje mesto bosta zasedla oba evropska poslanca, in sicer Matjaž Nemec in Milan Brglez. »Ta lista ni obremenjena s posameznimi interesi, ampak s socialdemokratskimi vrednotami,« je ob predstavitvi liste dejal Matjaž Han, predsednik stranke SD, ki je po zadnjih aferah znižala svoja pričakovanja na najmanj en mandat. Odsotnost ministrice in nekdanje evropske poslanke Tanje Fajon, ki si jo je Han želel na listi, pa naj bi bila po njegovih besedah skupen dogovor.

LEVICA RAČUNA NA EN MANDAT Listo je potrdila tudi Levica. Nosilka bo poslanka in podpredsednica državnega zbora Nataša Sukič, med zanimivejšimi imeni so še umetnostna zgodovinarka Zdenka Badovinac, pisateljica in sociologinja Svetlana Slapšak ter minister za delo in nekdanji koordinator stranke Luka Mesec kot zadnji med deveterico. V najmanjši koalicijski partnerici, kakor je poročala Barbara Eržen, računajo na en mandat. Fokus evropske kampanje bodo teme, ki jih Levica obravnava doma: vzpostavitev »gotovosti«, kar po Meščevih besedah pomeni, da te ne skrbi za streho nad glavo, kako boš plačal položnice, v kakšnih razmerah bodo zaradi podnebnih sprememb živeli zanamci oziroma da bi se Evropa zapletla v vojno.

NSi CILJA NA DVA POSLANCA NSi je prva vložila predlog liste kandidatk in kandidatov za volitve poslancev v evropski parlament, ki jih je mogoče vložiti do 10. maja. NSi si bo prizadevala za dva evropska poslanca. Predsednik Matej Tonin je poudaril, da so volitve prelomne, saj se bo v prihodnjih petih letih odločalo o pomembnih vsebinah na različnih področjih. Poleg Tonina so na listi še predsednica strankinega podmladka Katja Berk Bevc, župan Svete Trojice v Slovenskih goricah David Klobasa, občinska svetnica na Ravnah na Koroškem Mojca Erjavec, ljubljanska mestna svetnica Mojca Sojar, vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj, poslanka Vida Čadonič Špelič, poslanec Jernej Vrtovec in evropska poslanka Ljudmila Novak.

LISTO VLOŽILI NA DAN ZEMLJE Stranka Vesna je s podpisi volivcev na državno volilno komisijo vložila kandidatno listo za evropske volitve. Kandidaturo so simbolično vložili ob dnevu Zemlje, je v izjavi dejal nosilec liste Vladimir Prebilič. Ob tem je po poročanju STA poudaril, da so podpise zbrali v manj kot treh dneh.

SDS BIJE PLAT ZVONA ZARADI ZAPRTJA VOLIŠČ Svet SDS, najvišji organ stranke, je opozoril na posledice, ki jih ima zanje ukinjanje posameznih volišč, predvsem na podeželju. Izpostavili so, da sta bili od leta 2011 v Sloveniji ukinjeni 402 volilni mesti oziroma volišči, čeprav se je v tem času število volivcev v državi povečalo. Največ, kar 28 volišč od 69, je bilo ukinjenih v volilnem okraju Šmarje pri Jelšah 7. volilne enote, kjer je danes zaradi tega volilna udeležba najnižja v državi. Volišča so bila ukinjena predvsem v volilnih okrajih, v katerih SDS dosega dobre rezultate, zato se je diskriminacija volivcev slovenskega podeželja po njihovem nedopustno povečala. Manj volišč po oceni SDS pomembno vpliva tudi na volilno udeležbo ter rezultate volitev in referendumov. Direktor službe državne volilne komisije Igor Zorčič je poudaril, da so zaradi očitkov o posledicah ukinjanja volišč opravili podrobno analizo podatkov, ki je pokazala, da ukinjanje volišč ni vplivalo na udeležbo.

HVALOSPEVI VELIKEMU POKU V EVROPI Prihajajočo 20. obletnico širitve so zaznamovali tudi v Strasbourgu in pri tem, kot je iz Alzacije poročal Peter Žerjavič, ni manjkalo velikih besed. Širitev 1. maja 2004, tako imenovani veliki pok, so razpravljavci videli kot pravo evropsko zgodbo o uspehu. »Vaša gospodarstva so v razmahu. Vaša kmetijska proizvodnja se je potrojila. Vaše stopnje nezaposlenosti so polovico nižje. Moč Evrope, skupaj z vašo iznajdljivostjo, je vsem vašim državam prinesla pravi gospodarski čudež,« je na zasedanju evropskega parlamenta v Strasbourgu predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen hvalila širitev.

»POLITIKI ZNOTRAJ EU BISTVENO TEŽJE RAVNAJO NEUMNO« V Strasbourgu je bil tudi Tone Rop, ki je zasedal premiersko mesto v času vstopa Slovenije v Unijo, še pred odhodom v Francijo pa ga je pred mikrofon ujela Suzana Kos. V intervjuju, objavljenem v posebni Delovi prilogi o obletnici širitve, sta se dotaknila poti, ki jo je Slovenija prehodila v zadnjih 20 letih, govorila sta tudi o tem, kaj se je dogovarjal s tedanjim italijanskim premierom Silviem Berlusconijem in kaj so zamočili predsedniki vlad za njim. 

MACRONOV VSTOP V KAMPANJO Francoski predsednik je v nagovoru v amfiteatru pariške univerze Sorbona spregovoril o stanju in prihodnosti Evrope. Emmanuel Macron je opozoril, da je Evropa umrljiva in da je njena usoda odvisna od nas. Po poročanju STA se je zavzel za izgradnjo lastne obrambne strategije, tudi na področju kibernetske obrambe in varnosti, ki bi zmanjšala evropsko varnostno odvisnost od ZDA ter Evropo okrepila v odnosu do ruske grožnje. Za evropsko varnost je po njegovem ključno, da Rusija v Ukrajini ne zmaga. K večji avtonomiji je pozval tudi na področju gospodarstva ter ZDA in Kitajsko obtožil nespoštovanja pravil svetovne trgovine. V veliki meri se je v govoru vrnil k temam iz leta 2017, ko je po nastopu položaja spregovoril o svoji viziji Evrope. Čeprav ni omenjal evropskih volitev, ga nekateri razumejo kot vstop v kampanjo, saj njegovi stranki Renaissance zaenkrat ne kaže prav dobro.

MAJAV SISTEM ŠPICENKANDIDATOV, TRANSNACIONALNE LISTE PA SO TABU Na videz preprosta vprašanja se nemalokrat pokažejo za zapletena. Pred junijskimi volitvami v evropski parlament v Delu pripravljamo serijo razlagalnih člankov, s katerimi si želimo približati bralcem delovanje Evropske unije. Naš bruseljski dopisnik Peter Žerjavič je tokrat pogledal, kakšna je prihodnost sistema špicenkandidatov in transnacionalnih list.

EVROPSKI PARLAMENT V ŠTEVILKAH Najnižjo dovoljeno starost kandidatov na evropskih volitvah določa nacionalna zakonodaja. Razlike med državami so zato precejšnje.

(POP)KULTURNI NAMIGI Tokratne evropske kulturne namige v novičniku je izbrala dolgoletna Delova dopisnica, izvrstna poznavalka Azije in avtorica knjige, zbirke kolumn, Let nad zmajevim gnezdom Zorana Baković.

LITERATURA Eden izmed romanov v ožjem izboru za nagrado booker je Kairos nemške pisateljice Jenny Erpenbeck. Njena prejšnja romana Ob koncu dni in Središče sta bila prevedena v slovenščino, zato lahko upravičeno pričakujemo, da se jima bo pridružil tudi Kairos, zgodba o izgubljeni ljubezni v Vzhodnem Berlinu tik pred padcem zidu. Jenny Erpenbeck, rojena leta 1967 v Vzhodnem Berlinu, nikoli ne piše le o ljubezni, njeni romani pa vedno govorijo o Nemčiji, v kateri se ljubezen zgodi ali izgubi.

FILM Učilnica (»Lehrerzimmer«) İlkerja Çataka je prejela nagrado občinstva lux, ki so jo nemškemu režiserju podelili 16. aprila v Bruslju. Nagrado podeljujeta evropski parlament in evropska filmska akademija, nagrajeni film pa je drama Carle, srednješolske učiteljice, ki začne preiskavo, potem ko enega od njenih dijakov obtožijo kraje. 

FESTIVAL Čas je za jazz ... pripravite se na festival v Cerknem, ki bo od 16. do 18. maja. Zanimivi glasbeniki, kot so Ber Quartet, The Elephant, A.G.A.T. in drugi, ki pomembno bogatijo evropske odre. Festival v Cerknem je odličen uvod v letošnjo jazzovsko sezono.

KRIŽANKA Tudi ta teden v novičniku Evropa izbira objavljamo posebno digitalno križanko.

Novičnik sta pripravila novinarja Gašper Završnik in Jure Kosec, uredila ga je Katja Svenšek in lektorirala Urška Jarnovič. Grafike sta zasnovala Greta Marinko in Žiga Jerko.

Projekt je sofinancirala Evropska unija v okviru subvencijskega programa evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča​.