51 dni do volitev: Ursula von der Leyen deli slovensko politiko

Do evropskih volitev je še 51 dni. Slovenska politika se ne strinja o marsičem, tudi o tem ne, ali si Ursula von der Leyen zasluži še en mandat na čelu evropske komisije. Potem ko ji je s kandidaturo prejšnji mesec uspelo prepričati Evropsko ljudsko stranko, se je za Nemko med tokratnim vrhom voditeljev EU v Bruslju zavzel tudi predsednik vlade Robert Golob. S podporo 65-letni političarki je potegnil še eno jasno ločnico s SDS Janeza Janše, ki se je na kongresu EPP izrekla proti Ursuli von der Leyen. Več o tem in drugem pomembnem dogajanju, povezanem s prihajajočimi volitvami, si lahko preberete v najnovejši izdaji novičnika Evropa izbira, ki ga s pomočjo kolegov pripravljava Gašper Završnik in Jure Kosec.

GOLOB NAKLONJEN URSULI  Predsednik vlade Robert Golob, ki je ta teden v Ljubljani gostil španskega premiera Pedra Sáncheza, je zadovoljen z dosedanjim delom evropske komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen in je tudi naklonjen njenemu ponovnemu mandatu na položaju predsednice. »Kar se mene osebno tiče, mislim, da je dobra predsednica evropske komisije in sem s tega stališča naklonjen njeni kandidaturi,« je Golob dejal ob prihodu na drugi dan vrha EU v Bruslju. 

NOVI KOMISAR, NOV RESOR Robert Golob je ob robu vrha dejal, da so v stranki odločili, da bodo nekdanjega predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela predlagali za komisarja iz Slovenije, da bi se tako lahko z ustreznimi deležniki v Bruslju začeli pogovarjati o sestavi prihodnje evropske komisije. O resorjih, ki bi zanimali Slovenijo, je povedal, da se namerava zavzemati za druge resorje, kot je krizno upravljanje, ki ga zaseda Janez Lenarčič, ki so morda za Slovenijo pomembnejši. »Gospod Vesel je zelo znan kandidat, je človek, ki je imel bogato kariero tako na računskem sodišču kot pri javnih naročilih. Na teh področjih, tudi na proračunu, bi verjetno lahko bil zelo dober kandidat,« je pojasnil premier.

O VESELU V PODKASTU MOČ POLITIKE Veselove kandidature sta se v Delovem podkastu Moč politike z Delovim dopisnikom iz Bruslja Petrom Žerjavičem in dolgoletnim diplomatom Radom Genoriem dotaknili tudi novinarki Barbara Eržen in Suzana Kos. Epizodo lahko poslušate tukaj oziroma na vseh večjih platformah. 

VRH V ZNAMENJU GOSPODARSTVA Voditelji EU so na tokratnem vrhu intenzivno iskali rešilne bilke za evropsko gospodarstvo. Poskušali so predvsem spodbuditi zagon mehanizmov, s katerimi bi v prihodnjih letih preprečevali zaostajanje stare celine na najpomembnejših tehnoloških področjih. Cilj je doseči nov dogovor o evropski konkurenčnosti. Nekdanji italijanski premier Mario Draghi naj bi v svojem poročilu junija predlagal poglabljanje integracije EU in temeljito prevetritev sistema, da bi bili kos konkurenci iz Kitajske in ZDA.

NAD RUSKO PROPAGANDO Z UDELEŽBO … Po besedah Roberta Goloba je rusko vmešavanje pred evropskimi volitvami dobilo zagon, kar se v večini članic kaže v odkriti protievropski propagandi. Slovenija pri tem, kakor je premierovo razmišljanje povzela STA, ni izjema, pri čemer je Golob spomnil na izgon ruskega diplomata, udeleženega v širjenju ruske propagande. »Po vseh raziskavah se vsi zavedamo koristi življenja v EU. Pokažimo to še tako, da pridemo na volitve in nagradimo stranke, ki so proevropske in zagovarjajo vrednote, kot so demokracija, pravna država in zavzemanje za mir. Mislim, da je to najboljši možen odgovor na katerokoli propagando, ki prihaja od koderkoli in bi bila usmerjena proti EU,« je povedal. Aktivno bo k udeležbi na volitvah 9. junija nagovarjala tudi vlada, je napovedal premier.

… IN SANKCIJAMI? Na nevarnost ruske propagande sta opozorila tudi belgijski in češki premier, Alexander De Croo ter Petr Fiala, ki sta voditelje EU pozvala, naj proti Rusiji uvedejo dodatne sankcije zaradi njenih domnevnih poskusov vplivanja na demokracijo v Evropi in vmešavanje v delo evropskega parlamenta. Moskvo sta obtožila, da z različnimi aktivnostmi poskuša spodbuditi sodelovanje med proruskimi poslanci in doseči izvolitev čim več proruskih kandidatov na junijskih volitvah.  

ZANIMANJE ZA EVROPSKE VOLITVE SE KREPI, AMPAK … Če bi volitve potekale prihodnji teden, bi se jih verjetno udeležilo 71 odstotkov vprašanih državljanov EU, so pokazali izsledki najnovejšega evrobarometra. Največ zanimanja za volitve kažejo Danci, Slovenija se z 62 odstotki uvršča na rep seznama. Naša država je nad povprečjem Unije tudi po številu tistih, ki pravijo, da ne bodo odšli na volišča. Takšnih je pri nas dobra četrtina, v sedemindvajseterici pa je ta delež 14-odstotni. Pred petimi leti je v podobni anketi namero o odhodu na evropske volitve izrazilo 52 odstotkov Slovencev, na koncu pa je državljansko pravico izkoristilo 28,89 odstotka, s čimer se je Slovenija znova uvrstila na začelje držav članic.

SPOROČILO KANDIDATOM »Skoraj vsi rezultati kažejo na večjo naklonjenost EU med starejšimi in najmlajšimi volivci,« je izsledke raziskave za Delo komentiral Andraž Zorko, strokovnjak za analizo javnega mnenja iz agencije Valicon. »Ključno sporočilo za kandidate je torej, da se morajo posvetiti najmlajši generaciji volivcev, predstavnikom tako imenovane generacije Z.« Za uspešno nagovarjanje tega dela volivcev bodo kandidati morali posvetiti veliko pozornosti pravilni izbiri tem, predvsem pa vzpostavitvi zaupanja, kar se lahko pokaže za težko nalogo pri mlajši generaciji, ki po Zorkovih besedah hitro prepozna pretvarjanje.

LISTA UPOKOJENIH NOVINARJEV Zunajparlamentarna upokojenska stranka Desus je predstavila svojo listo za evropske volitve. Na prvem mestu je, kakor je bilo znano že prej, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz New Yorka in odgovorni urednik nacionalnega informativnega programa Uroš Lipušček. A to ne bo edini upokojeni novinar med kandidati. Na seznamu je prav tako najti Draga Bulca, ki je na RTV SLO pokrival področje turizma. Med prepoznavnejšimi imeni sta še ekonomist Bogomir Kovač in igralka Saša Pavček. 

ŠE VEČ NOVINARK IN IGRALK Desus ni edina zunajparlamentarna stranka, ki stavi na igralce in bivše novinarje. Na volitve se z znanimi obrazi, med katerimi sta igralka Tanja Ribič in novinarka Polona Frelih, podaja tudi stranka Resnica Zorana Stevanovića.

JELINČIČ SE NE BO UDELEŽIL VOLITEV Iz neparlamentarne stranke SNS Zmaga Jelinčiča so sporočili, da so se odločili za prekinitev vseh dejavnosti, ki so povezane z evropskimi volitvami, in da jih bodo bojkotirali. Zvesti svojemu populizmu so v izjavi za javnost zapisali, da Unija postaja »zelo arogantna asociacija, ki presega okvire združenja, katerega osnovni namen je bila svobodna trgovina«. Dodali so, da bi bilo smiselno »razmisliti o izstopu iz te združbe«.

EVROPSKA UNIJA MED GLOBALNIMI IZZIVI IN ČEZMEJNIM POVEZOVANJEM Delo in Metina lista sta včeraj pripravila drugo od treh okroglih miz, s katerimi pred junijskimi volitvami odpirata debate o relevantnih evropskih temah. V Kopru sta tokrat Delova novinarka Nataša Čepar in sodelavec Metine liste Aljaž Pengov Bitenc o vlogi Slovenije v EU in pomenu čezmejnega sodelovanja razpravljala s predsednico uprave Luke Koper Nevenko Kržan, rektorico Univerze na Primorskem Klavdijo Kutnar, dekanom Fakultete za pomorstvo in promet UP Petrom Vidmarjem, senatorko Italijanske republike in predstavnico slovenske skupnosti v italijanskem parlamentu Tatjano Rojc ter evropskim poslancem Matjažem Nemcem. Okroglo mizo si lahko ogledate na tej povezavi, poročilo pa lahko preberete v članku Mirta Bezlaja.

EVROPSKI PARLAMENT V ŠTEVILKAH Leta 1979 je bilo razmerje med poslanci in poslankami izrazito na strani prvih. V takratnem mandatu je v evropskem parlamentu sedelo le 16 odstotkov žensk. Štiri desetletja pozneje se je zastopanost po spolu bistveno izboljšala, a je z 59 proti 41 odstotkom še naprej v prid moškim predstavnikom. 

ZMAGA V NEMČIJO Letošnji dobitnik evropske filmske nagrade občinstva lux je nemški film Zbornica režiserja İlkerja Çataka. Razglasili so ga na torkovi prireditvi v evropskem parlamentu v Bruslju. Za nagrado so se potegovali še filmi 20.000 vrst čebel španske režiserke Estibaliz Urresola Solaguren, Jesensko listje finskega režiserja Akija Kaurismäkija, Adamant Nicolasa Philiberta in Sestre v savni estonske režiserke Anne Hints.

(POP)KULTURNI NAMIGI Kot sva napovedala v prvi ediciji, si želiva v novičniku dati prostor tudi literarnim, filmskim in drugim podobnim priporočilom. Tokrat jih je zbrala kolegica, novinarka Delove kulturne redakcije in dobra poznavalka Francije Nina Gostiša.

LITERATURA  Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki bo konec meseca obiskal Slovenijo, je v zadnjih dneh na družbenih omrežjih poudaril pomen branja, pozval k temu ter povabil sledilce k deljenju bralnih priporočil. Med njegovimi je bil tudi roman Davida Diopa Več kot brat (Mladinska knjiga, 2020, prevedla Janina Kos) o afriški izkušnji druge svetovne vojne na evropskih tleh. Avtor je zanj med drugim prejel Goncourtovo nagrado srednješolcev, Goncourtovo nagrado Slovenije in mednarodnega bookerja. Macron je knjigo natančno prebral in mu je bila očitno všeč, je za Delo povedal Diop.

RAZSTAVA Do 2. junija si je v Cukrarni mogoče ogledati – predvsem pa poslušati – razstavo libanonsko-francoskega zvočnega umetnika in elektroakustičnega skladatelja Tareka Atouija Stoječe valovanje. Vanjo je vključil elemente iz svojih dozdajšnjih projektov Val, Znotraj in Šepetalci. Zanj so značilni snemanje zvokov na načrtno izbranih geografskih lokacijah, izdelovanje inštrumentov in poudarek na kolektivnosti. K projektom pristopa igrivo, saj so, kot je dejal za Sobotno prilogo, po njegovem polni priložnosti in lepote. 

SERIJA Kontroverzna igralska ikona in borka za pravice živali Brigitte Bardot bo letos dopolnila devetdeset let. Lani je na France 2 in pozneje na Netflixu izšla šestdelna miniserija v francoščini, ki zajema zgodnejšo fazo njene kariere, od prve uspešne avdicije pri petnajstih. Ustvarila sta jo Danièle in Christopher Thompson, BB pa igra mlada francosko-argentinska igralka Julia de Nunez. Brigitte Bardot je menda nad njeno igro navdušena, manj pa jo navdušuje dejstvo, da med ljudmi še vedno vlada zanimanje zanjo. Serija je na Netflixu dostopna tudi v Sloveniji.

Novičnik sta pripravila novinarja Gašper Završnik in Jure Kosec, uredila ga je Katja Svenšek in lektorirala Urška Jarnovič. Grafike so zasnovali Greta Marinko, Tijana Todorovič in Žiga Jerko.

Projekt je sofinancirala Evropska unija v okviru subvencijskega programa evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča​.