Švicarski Novartis in francoski Sanofi, dva največja evropska farmacevtska igralca, stopnjujeta pritisk na Evropsko unijo za zvišanje cen zdravil na stari celini. V odprtem pismu, objavljenem v britanskem časniku Financial Times, glavna izvršna direktorja obeh podjetij trdita, da bi morale cene v EU bolj odražati tiste v Združenih državah Amerike, da bi spodbudile naložbe in inovacije v regiji, ki po njunem mnenju izgublja konkurenčnost.

Glavni izvršni direktor Novartisa Vas Narasimhan in njegov kolega pri Sanofiju Paul Hudson opozarjata, da trenutne nizke cene zdravil v Evropi zavirajo rast in zmanjšujejo privlačnost inovacij za farmacevtsko industrijo. Kot sta zapisala, višje cene spodbujajo inovativnost in prepotrebne naložbe v evropski farmacevtski sektor. Opozarjata, da konkurenčnost evropskih farmacevtskih podjetij upada, negotovost glede morebitnih ameriških carin pa še dodatno odvrača vlaganja v EU.

Plača glavnega izvršnega direktorja Novartisa, Vasanta Narasimhana, je v letu 2024 dosegla rekordnih 19,2 milijona švicarskih frankov. FOTO: Yves Herman/Reuters

Njuna zahteva po cenah, ki bi bile bližje ameriškim, odmeva v širšem kontekstu zaskrbljenosti evropske farmacevtske industrije. Tudi Pascal Soriot, glavni izvršni direktor družbe AstraZeneca, je po poročanju tiskovne agencije Reuters pozval Evropo, naj okrepi svojo »zdravstveno suverenost«. Po njegovih besedah Evropa namenja bistveno manjši delež BDP za inovativna zdravila kot ZDA, posledično pa zaostaja pri privabljanju naložb v raziskave, razvoj in proizvodnjo, kar ogroža njeno sposobnost zaščite zdravja lastnega prebivalstva.

Narasimhan in Hudson v svojem pismu predlagata konkreten ukrep: določitev evropske referenčne kataloške cene za nova zdravila, ki bi bila »v območju ameriških neto cen« (cen, ki jih plačniki dejansko plačajo po popustih), po potrebi prilagojene z dodatnimi rabati za nekatere države. To je precej bolj drzen predlog kot tisti v prejšnjem pismu, ki ga je v začetku aprila podpisalo več kot 30 vodilnih iz farmacevtske industrije (vključno z direktorji AstraZenece, Bayerja, Eli Lilly in Novo Nordiska) in naslovilo na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.

Tisto pismo je sicer pozivalo k premisleku o cenovni politiki v luči ameriških groženj s carinami, a ni vsebovalo tako specifičnih predlogov, navaja Reuters. Po informacijah virov blizu industrije, ki jih navaja Reuters, je Paul Hudson že na srečanju z von der Leyenovo kritiziral evropske vlade, ker premalo plačujejo za inovacije.

Znano je, da so cene zdravil v ZDA bistveno višje – po podatkih ameriške vlade plačujejo skoraj trikrat toliko kot primerljive razvite države. FOTO: Leon Vidic/Delo

Paradoksalno je, da se pozivi k višjim cenam v Evropi pojavljajo sočasno z razmišljanji v ZDA o približevanju ameriških cen mednarodnim. Znano je, da so cene zdravil v ZDA bistveno višje – po podatkih ameriške vlade plačujejo skoraj trikrat toliko kot primerljive razvite države. Evropske vlade se namreč neposredno pogajajo s proizvajalci za nižje neto cene, ki pogosto niso javno znane. Medtem pa naj bi Trumpova administracija po poročanju Reutersa razmišljala o vezavi ameriških cen na tiste v drugih razvitih državah, kar bi predstavljalo izziv za industrijo, ki velik del dobička ustvari prav na dragem ameriškem trgu.

Novartis ima po podatkih podjetja več kot 3500 zaposlenih v Sloveniji. FOTO: Leon Vidic/Delo

Ne glede na to pa trenutno ZDA doživljajo val napovedanih farmacevtskih naložb, delno tudi kot odgovor na negotovost zaradi carin. Švicarski Roche je napovedal vlaganja v višini 50 milijard dolarjev v naslednjih petih letih, Novartis je obljubil 23 milijard dolarjev (približno 19 milijard švicarskih frankov) za proizvodnjo ter raziskave in razvoj, velike naložbe pa napovedujejo tudi ameriška podjetja Eli Lilly in Johnson & Johnson. Nasprotno pa direktorja Novartisa in Sanofija opozarjata, da Evropa zaradi nizkih cen in birokracije – pozivata tudi h koncu nacionalnih ukrepov, ki omejujejo tržni obseg, in k odpravi zniževanja cen za nove indikacije zdravil – izgublja privlačnost. Poudarjata tudi naraščajočo konkurenco s Kitajske, drugega največjega farmacevtskega trga.

Evropska komisija se po navedbah njenega tiskovnega predstavnika zaveda strateškega pomena farmacevtske industrije in si prizadeva »narediti trg bolj privlačen«. A razprava o cenah zdravil ostaja izjemno občutljiva, saj morajo evropske institucije tehtati med zagotavljanjem dostopnosti zdravljenja za državljane in spodbujanjem industrije, ki je ključna za inovacije in javno zdravje.