Kolikšna je moč študentov, ko dvignejo svoj glas?

Nikoli doslej študentje niso dvignili svojega glasu brez kritičnega razmisleka in tudi ne brez razloga ter nikoli do sedaj niso bile njihove demonstracije same sebi namen. Zasedbe predavalnic in fakultet so se zgodile vselej takrat, ko je njihovim življenjskim pogledom, nabranim demokratičnim izkušnjam in osvojenim vrednotam pretilo popolno neskladje z dejanskim stanjem v družbi. Vstali so proti razvrednotenju demokratičnih načel, s svojimi kritičnimi dejanji pa niso privolili v tok dogodkov, ki so mu bili priča. V preteklosti je bilo že kar nekaj dogodkov, ki navedeno potrjujejo.

Spomnimo naj na dvig študentov filozofske fakultete, o čemer je dnevno časopisje že poročalo, in njihovo zasedbo fakultete leta 1971 in 2011 ter njihova prizadevanja za uveljavitev kritične misli na akademski ravni. Vedno so drugače, predvsem pa kritično razmišljajoči in naprednejši študentje povedli najprej manjšo, zatem večjo skupino, kar je nato privedlo do vsesplošnega študentskega gibanja. Namen je bil jasen, spremeniti tedanje stanje duha in utečeno družbeno dogajanje, ki je tako ali drugače krnilo svobodomiselnost in drugačno usmerjenost študentske populacije.

Tudi sam pomnim tisto leto (1971) in tiste čase, ker sem bil takrat praktično zaposlen na dveh fakultetah in sem neposredno spoznaval demokratični utrip in način razmišljanja takratnih generacij študentk in študentov. Svobodomiselni duh se je širil med študenti posameznih letnikov, od prvega navzgor do zadnjega in še čez. Udejanjali so ga tako, da je vse to zaznalo ne le akademsko okolje, marveč tudi širša slovenska javnost.

Spomin nam seže tudi v konec 80. let in v čas procesa proti četverici ter odločne akcije Odbora za varstvo človekovih pravic, kjer so tudi študentje odigrali zelo pomembno vlogo. Skupaj z drugimi so si prizadevali za demokratične spremembe, ki so se potem, kot vemo, zares zgodile in uresničile.

Vedno so drugače, predvsem pa kritično razmišljajoči in naprednejši študentje povedli najprej manjšo, zatem večjo skupino, kar je nato privedlo do vsesplošnega študentskega gibanja. FOTO: Črt Piksi

Zanimivo je bilo takrat od blizu opazovati to študentsko vrenje in spremljati tok dogodkov, ki je bil s tem povezan. To ni bilo zapisano v nobenem učbeniku in ni bilo načrtovano na nobenem predavanju. Delo s študenti je bilo takrat hvaležno in večkrat tudi zahtevno, hkrati pa tudi nadvse poučno. Najbrž je še danes tako. Mnogi si še vedno predstavljajo, da je študij na katerikoli fakulteti oz. visokošolski instituciji le enosmerna komunikacija, da torej profesor odpredava svojo snov in potem neprizadeto zapusti predavalnico. To seveda ni pot k uspehu. Tja vodi dvosmerna in večsmerna komunikacija in pot ter ustvarjalni dialog, ki v celoti upošteva tudi kritične misli študentov. Tudi kadar demonstrirajo.

Vrnimo se k sedanjemu dvigu študentov. Izrazi nezadovoljstva, ki so se ob krvavih dogodkih v Gazi in Palestini pojavili v različnih državah po svetu, so preplavili tudi kritično razmišljajočo generacijo študentk in študentov v Sloveniji. Z občečloveškega vidika je to povsem razumljivo in razložljivo. Ozadje vsega je bilo že večkrat pojasnjeno in mediji so tudi tokratni akciji študentov Fakultete za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani namenili precej prostora. O tem so tudi obširno poročali. Njihova prizadevanja za priznanje Palestine in odtegnitev ali preklic različnih projektov, ki jih imajo posamezne fakultete Univerze v Ljubljani oz. univerza sama z Izraelom oziroma njenimi univerzitetnimi institucijami, naj bi bila human izraz boja za svobodo, človekove pravice in dostojno življenje naroda, ki je sedaj ogroženo. V Sloveniji je kljub nesprejemljivim in obsojanja vrednim dejanjem Hamasa slovensko javno mnenje najbrž naklonjeno zatiranemu palestinskemu narodu, saj mnogi poznajo oz. poznamo našo prehojeno pot k osamosvojitvi.

Pričakovano je, da v Sloveniji protestno pot vedno začnejo študentje družboslovnih usmeritev, torej fakultete za družbene vede ali filozofske fakultete, saj so njihovi študijski programi veliko bolj naravnani k razumevanju širših družbenih problemov, tako doma kot v svetu. Tudi letos ni bilo in ni nič drugače. V medijih je bilo poudarjeno, da je FDV osrednja družboslovna fakulteta, ki naj zaradi svojega poslanstva tudi v sedanjem času pokaže načelno držo. In jo je. Nasprotuje genocidu v Gazi in povezovanju z izraelskimi univerzami. Vendar pa glede na sedanji tok dogodkov končni izhod še pričakujemo, da bi lahko dokončno ocenili, kolikšna je danes moč študentov, ko dvignejo svoj glas.