Mladi naj gredo na volitve

Bolj ko se nam bliža čas volitev, bolj se dviga temperatura na politični sceni.

Mnogi pričakujejo (pričakujemo) spremembe in usmeritve v smelejši, hitrejši in bolj kakovosten ter demokratičen razvoj Slovenije.

Pravimo, da je treba naša védenja, znanja, nabrane izkušnje in potencialno energijo usmeriti v napredek ter razcvet Slovenije in slovenstva na vseh področjih družbenoekonomskega in družbenopolitičnega življenja. Na večkrat postavljeno vprašanje, kdo po naravnih bioloških zakonih predstavlja našo prihodnost, imamo na številnih posvetih, okroglih mizah in javnih tribunah vedno pripravljen odgovor. To so seveda mladi fantje in dekleta, dijaki in dijakinje, študentke in študentje, mladi izobraženci, torej naša mladina nasploh. Kje je že čas, ko je Prešeren opeval mladenke in mladeniče in slovenskemu rodu dal vedeti, kam in komu je treba usmeriti osrednjo pozornost, če želimo med drugimi narodi najti svoje mesto in se uveljaviti kot demokratičen in v prihodnost usmerjen narod.

Na tem kratkem razmisleku temelji premisa oziroma vodilo, da bi morala biti letos volišča širom Slovenije polna mladostnih obrazov, mladostne energije in zanosa, kar bi nam prineslo svež veter v družbenoekonomsko in tudi družbenopolitično dogajanje. Pri tem ne gre le za iskanje »prostora pod soncem« naše mlade generacije in njihovo uveljavljanje preko rednega izobraževalnega procesa, še zlasti ob zaključku poklicne oziroma srednje šole in v letih univerzitetnega izobraževanja, marveč tudi za uveljavljanje njihovih idej in želja po spremembah. Gotovo si želijo izboljšav na področju šolanja in izobraževanja ter kasnejših zaposlitev in seveda z večjo udeležbo pri odločitvah, ko je govor o njihovi prihodnosti. Namreč nobena odločitev, ki se sprejema na občinski oziroma lokalni ravni, v parlamentu ali na vladi in je povezana s prihodnostjo mlade generacije, ne bi smela biti sprejeta brez njihove soudeležbe in soodločanja.

Na teh straneh sem že zapisal, da sem se pri dolgoletnem delu s študenti prepričal o njihovi prodornosti in ustvarjalnosti ter smiselnih predlogih za izboljšanje njihovega statusa in uveljavljanja novih strokovnih rešitev. Dovolj je znanja o posameznih razvojnih stopnjah in zorenju mladih, da lahko ocenimo in opredelimo naša pričakovanja glede njihovega vključevanja v različne razvojne projekte in naloge. Zagotovo je smiselno bolj zgodnje vključevanje mladih na vseh ravneh odločanja tudi pri izbiri zahtevnejših življenjskih odločitev. Lahko so jim kos, kljub nekaterim pomislekom o njihovi premajhni izkušenosti in mladostni vihravosti. Morda pa prav zato lahko najdejo potrebno sožitje s starejšimi sodelavci v različnih delovnih timih, skupinah.

Tudi to vemo, koliko zlatih in diamantnih maturantov imamo ter po študiju posledično odličnih diplomantov na posameznih fakultetah. Temeljno vprašanje, ki se ob tem zastavlja, je, kako njihovo mladostno energijo in pridobljena znanja vgraditi v obstoječe sisteme šolstva, zdravstva, znanosti in v vse veje gospodarstva ter družbenih dejavnosti.

Čas je več kot pravšnji – da ne rečemo tudi odločilen – za vključevanje mladih v reševanje ekološke problematike, stanovanjske gradnje in zdravstvenih ustanov, izobraževalnih in znanstvenoraziskovalnih institucij ter v izgradnjo športnorekreacijskih središč za dvig kakovosti življenja mladih družin ter ohranjanje in dvig slovenstva. Vse to, še zlasti pa sistemske spremembe, ki so povezane z življenjem mladih, so mogoče le z vključevanjem mladostnic in mladostnikov v politično življenje in družbene tokove, kjer se sprejemajo najpomembnejše odločitve. Mladi so ob borbi in prizadevanjih za ohranjanje naših voda in posledično naravnega okolja to že dokazali. Njihovo vzajemno sodelovanje in mnenjska moč sta privedla do uspešnega zaključka. Kot vemo, se je okoljska ozaveščenost mladih jasno izrazila in postavila čistost voda in naravnega okolja pred interese kapitala. Sedaj imajo ob prihajajočih volitvah znova priložnost poseči tudi v samo jedro političnega dogajanja.

Če torej potegnemo vzporednico z volitvami, je na dlani, da mladi lahko prispevajo odločilen delež pri uveljavljanju demokratičnih načel, ki so bila pri nas, kot vemo, v zadnjem obdobju potisnjena v ozadje. Boj za demokracijo, pravno državo, svobodne in neodvisne medije, neodvisno sodstvo, depolitizirano policijo in vojsko, vsem dostopno javno zdravstvo in šolstvo z avtonomijo univerze in vse druge družbene sestavine demokracije naj bodo središčnica tudi odločanja mladih.

Naj sklenem. Volitve so srčika demokracije, smo slišali oni dan na radiu. To seveda drži. Zato naj bi se konec aprila v polnosti izrazila mnenja in stališča vseh domoljubnih prebivalk in prebivalcev Slovenije, še zlasti pa mladih. V motivacijski strukturi mladenk in mladeničev za odhod na volitve in politično opredeljevanje je pisana paleta motivov. Kaj bo prevladalo, je v določeni meri odvisno tudi od staršev, družinskega življenja, prijateljskih skupin in druščin mladih – ter zrelosti vsakega posameznika. Zato velja javni poziv: »Mladi naj gredo na volitve!«