Protest mariborskih dijakov v katerem so izrazili željo po vrnitvi v šolske, je miniaturna repriza dogodkov izpred dobre polovice stoletja.
![To, da so policisti popisali dijake, izstavitev plačilnih nalogov in poziv na okrajno sodišče v Mariboru zaradi domnevnega kršenja 14. točke prvega odstavka 57. člena zakona o nalezljivih boleznih nakazujejo na krčenje državljanskega prostora. FOTO: Jože Suhadolnik](https://www.delo.si/media/images/20210326/908291.width-660.jpg?rev=1)
Galerija
To, da so policisti popisali dijake, izstavitev plačilnih nalogov in poziv na okrajno sodišče v Mariboru zaradi domnevnega kršenja 14. točke prvega odstavka 57. člena zakona o nalezljivih boleznih nakazujejo na krčenje državljanskega prostora. FOTO: Jože Suhadolnik
V članku preberite še:
Nedavni protest mariborskih dijakov je – pravzaprav simptomatično – postavil v ospredje eno od ključnih strategij, povezanih s pandemijo koronavirusa. Gre za sekuritizacijo javnega zdravja in s tem povezan fenomen družbene konstrukcije varnosti. Prav s tem, da zdravje sekuritiziramo, torej mislimo (in razumemo) izključno kot varnostno grožnjo, lahko privede do suspenza osnovnih državljanskih svoboščin. Pravica do zbiranja in združevanja ter svoboda izražanja, ki so zapisane v Splošni deklaraciji človekovih pravic in (za zdaj še) tudi v ustavi Republike Slovenije, so tako postavljene na tehtnico, s katero naj bi merili njihovo uresničevanje.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji