Gospodinjstva naj dobijo enodnevni pas z najcenejšo elektriko

Direktorica Agencije za energijo je zavrnila predlog vlade o nujnih ukrepih za omilitev posledic nove metodologije obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce. Kot razlog je navedla strokovno neutemeljenost predloga. Moji predlogi o spremembi metodologije, ki jih navajam v nadaljevanju, pa ne potrebujejo strokovne utemeljitve. Izhajajo iz moje trimesečne izkušnje pri uresničevanju dveh ciljev, zapisanih na spletni stani Agencije za energijo, in sicer: bolj učinkovita raba omrežja in časovno prilagajanje odjema gospodinjskih odjemalcev.

Začela bom z vprašanjem o smiselnosti časovnega bloka, ki zajema nočni čas od 22. do 6. ure. Najnižja cena v tem bloku res omogoča in spodbuja uresničitev prvega cilja – bolj učinkovito rabo omrežja. Ne omogoča pa uresničitve drugega cilja – to je časovnega prilagajanja odjema v primeru hrupnih gospodinjskih aparatov. Namreč, 8. člen zakona o javnem redu in miru prepoveduje motenje miru in počitka ljudi z uporabo hrupnih gospodinjskih aparatov med 22. zvečer in 6. uro zjutraj. Prepoved velja tako za delovne kot za dela proste dneve. To prepoved smo stanovalci večstanovanjskih stavb spoštovali do uvedbe nove metodologije. Sedaj pa je ta časovni blok zaradi nizke cene priročni izgovor za kršitev prepovedi. Če se pritožim, ker me centrifuga sosedovega pralnega stroja ali hrup sesalnika zbudi sredi noči, dobim odgovor, naj se obrnem na Agencijo za energijo.

Prepoved motenja nočnega miru velja tako za delovne kot za dela proste dneve. FOTO Shutterstock

Gospodinjskim odjemalcem sta na delovni dan v trenutni visoki sezoni pravzaprav dejansko na razpolago le blok s pasovi od 7. do 14. ure in od 16. do 20. ure ter blok s pasovi od 6. do 7. ure, od 14. do 16. ure in od 20. do 22. ure. Prvi blok je nezaželen zaradi najvišje cene in tudi zaradi preobremenjenosti omrežja. Z vidika učinkovite rabe omrežja in časovnega prilagajanja odjema ostane kot edini primeren le drugi blok. Ta blok bi zato moral imeti najnižjo ceno. Žal pa so časovni pasovi v tem bloku neživljenjski. Namreč, dveurna časovna pasova, torej med 14. in 16. uro ter med 20. in 22. uro sta prekratka za gospodinjske stroje z daljšimi programi delovanja (na primer za pranje perila na temperaturi 90 stopinj). Tak program se v teh primerih zaključi šele v naslednjem dražjem časovnem pasu. Če pa se gospodinjstva zaradi nižje cene odločijo še za istočasno uporabo večjega števila gospodinjskih aparatov, pride takoj do prekoračitve »dogovorjene« moči. Prekoračitev za zdaj še ni denarno sankcionirana. Toda posledica te prekoračitve je zvišanje »dogovorjene« moči v naslednjem mesecu in s tem občutno povečanje omrežnine iz naslova moči. Menim, da bi Agencija morala strokovno utemeljiti dolžino teh pasov. Sama menim, da omrežje v časovnem pasu od 16. do 20. ure ni tako zelo obremenjeno, da se dveurni časovni pas med 14. in 16. uro ne bi mogel podaljšati za eno uro na pas od 14. do 17. ure ali se dveurni pas od 20. do 22. ure preoblikovati v triurni pas od 19. do 22. ure. S tem podaljšanjem bi gospodinjstva pridobila večjo fleksibilnost pri časovnem zamiku vključitve gospodinjskih naprav; s tem bi se tudi zmanjšala nevarnost presežka »dogovorjene« obračunske moči.

Menim tudi, da dela prosti dnevi ne bi smeli biti razdeljeni na časovne bloke. Moralo bi se vzpostaviti prejšnje stanje z enotno ceno za ves dan, tako kot je bilo pred uvedbo novega obračuna omrežnine. Namreč, na dela prost dan je obremenitev omrežja že tako ali tako nizka in je v preteklosti večina gospodinjstev gospodinjska dela raje opravljala na ta dan kot na delovne dneve med tednom, ko je obremenitev omrežja največja. Predlagam ustrezno nizko ceno z veljavnostjo štiriindvajset ur, kar bo gospodinjstva spodbudilo k prestavitvi večine gospodinjskih del na dela proste dneve.

Dejstvo je, da bo večina gospodinjstev proizvedla prihranek električne energije z varčevanjem in žrtvovanjem. Prav bi bilo, da imajo ta gospodinjstva kot odjemalci tudi kakšno finančno korist iz prodaje teh presežkov na trgu električne energije, ne pa samo trgovci. Zavrnjeni zgoraj omenjeni vladni predlog je predvidel prav to. Manko omrežnin zaradi predlaganih znižanj določenih tarifnih postavk bi vlada namreč pokrila iz finančne koristi, ki jih sistemski operater pridobi iz presežka omrežnin. Če bo direktorica Agencije za energijo vztrajala pri svoji metodologiji, pomeni, da ni pomembno doseganje zgoraj omenjenih ciljev, temveč zgolj pobiranje dodatnega denarja.