Zgodba o novi metodologiji obračuna omrežnine, ki javnost zaposluje tudi zaradi spora med vlado in agencijo za energijo, bo danes dobila novo poglavje. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in direktor Elesa Aleksander Mervar sta predstavila predloge za spremembo metodologije, nove sklepe bi lahko sprejela tudi vlada.

Eles: Trije namesto petih blokov

Minister za okolje je povedal: »Še naprej ocenjujemo, da metodologija za obračun omrežnin ni skladna niti s strateškimi cilji države na področju čistega prehoda niti z nekaterimi evropskimi direktivami. Ta metodologija prinaša dodatne finančne obremenitve, ki se zdijo kaznovalne predvsem do vseh tistih, ki so že vlagali lastni denar v čiste tehnologije.«

Dodal je, da so bili številni strokovni argumenti ministrstva agenciji posredovani na različne načine – ustno in pisno. Do danes so ostali preslišani, je poudaril minister za okolje. Omenil jih je nekaj, in sicer: »Spremembe tarifnih blokov so za gospodinjske odjemalce zapleteni in nepraktični, kljub temu da je regulator ves čas zagotavljal, da so odjemalci primerno obveščeni in da bo regulator vseskozi ustrezno ozaveščal odjemalce. To se ni zgodilo. Pomanjkanje prehodnega obdobja oz. popolno prezrtje postopne uvedbe novih tarif je bilo za ministrstvo nesprejemljivo.«

Nekateri dvigi stroškov so bili ekscesne narave. Vlada bo vztrajala, da je treba pristopiti k popravku metodologije, in to čim prej, seveda v skladu s svojimi pristojnostmi. Ne drži, da vlada nima nobene pristojnosti, so pa te omejene, je dejal minister. Po njegovih besedah bodo predlagali razrešitev preostalih treh članov sveta agencije za energijo.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. FOTO: Leon Vidic/Delo

»Naš cilj je jasen,« je sklenil minister Kumer, »zagotoviti sistem, ki bo zagotovil čisto energijo in omogočal pravično energetsko tranzicijo za vse. Vsaka sprememba, ki posega v življenje ljudi, mora biti premišljena, postopna, konsenzualne narave in za ljudi sprejemljiva.« Prehod brez dialoga in prehodnega obdobja ni le strokovna napaka, pač pa prinaša tudi politično odgovornost, je poudaril.

Vlada bo zato, je še povedal minister, predlagala razrešitev preostalih članov sveta agencije za energijo. Člane sveta je sicer že decembra pozvala k odstopu. Kumru se zdi zanimivo, da sta dva člana sveta poziv slišala – Mitja Breznik in Sandi Šterpin sta po vladnem pozivu odstopila – ostali trije, predsednik sveta Franc Žlahtič ter Janez Kopač in Borut Bratina, pa ne. Po ministrovih besedah svet agencije pri odločitvah glede metodologije ni bil soglasen, kar se mu zdi alarmantno. Tudi sicer bi želel, da bi se stroka in drugi deležniki glede novega sistema poenotili, pa se niso.

Svet agencije, ki bi po zakonu moral biti šestčlanski, tako trenutno ni sklepčen, pristojno ministrstvo že išče nove kandidate za člane.

Trije časovni bloki

Direktor sistemskega operaterja elektroenergetskega omrežja Eles Aleksander Mervar je opozoril, da so na letnem nivoju prihodki približno enaki po obeh metodologijah. »Slovenija ima po stari metodologiji eno najnižjih omrežnin v EU, tudi gospodinjstva so v prvi tretjini najnižjih. Omrežnina se je v letih od 2018 do 2023 glede na leto 2017 v tej državi povečala za dva odstotka, inflacija je bila 23-odstotna. Če kdo misli, da je s tako omrežnino v prihodnje mogoče speljati zeleni prehod, se moti.«

Kot je dodal, je reformo omrežnine vedno podpiral, tako da vsak plača za omrežje toliko, kot ga tudi koristi. »Seveda je najtežje ukiniti določene bonitete, pridobljene v preteklosti.«

Novembrski račun za elektriko kot soočenje z realnostjo

Kot je povedal že včeraj, je Eles v svojih analizah, ki mu jih je naložila vlada, ugotovil, da ureditev petih časovnih blokov ne ustreza več povsem obremenjenosti v sistemu. Zato predlaga, da bi bilo med delavniki smiselno uvesti tri bloke; za dela proste dni bi uvedli dva časovna bloka, nekatere prilagoditve bi veljale v višji sezoni.

V prehodnem obdobju dveh do treh let ne predlagajo razlikovanja med višjo in nižjo sezono, ker ne razpolagamo množično z napravami, da bi se gospodarstvo lahko prilagajalo. »Predlagamo, da se za vsak časovni blok plačuje omrežnina po dejanski moči, vendar z dovolj večjim naborom povprečnih konic.«

Če bi prehod na star sistem obračunavanja omrežnine, k čemur je decembra agencijo za energijo pozvala vlada, terjal več kot pol leta časa, pa je spremembo časovnih blokov in tarif mogoče uvesti takoj, je povedal Mervar.

Kot je dodal, je privrženec reforme, vendar ne s takšnim šokom, ki smo ga doživeli oktobra in novembra.

Na agenciji tudi po vladnem pozivu vztrajajo pri novi metodologiji obračunavanja. FOTO: Leon Vidic/Delo

Pozivi vlade

Vlada je vodstvo agencije za energijo tik pred božičnimi prazniki pozvala, da zaradi nezadovoljstva med posamezniki in podjetji zaradi močnega dviga stroška omrežnine ob novembrskem prehodu iz osemmesečne nižje v štirimesečno višjo sezono s februarjem uvede stari sistem obračunavanja omrežnine, ki je veljal do 30. septembra lani. Za takšen korak je vodstvu agencije dala čas do srede.

Na agenciji tudi po vladnem pozivu vztrajajo pri novi metodologiji obračunavanja, so pa izrazili pripravljenost na njene nadgradnje in spremembe glede na stanje v elektroenergetskem omrežju.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v sredo zagotovilo, da vladni poziv agenciji ni političen manever, ampak temelji na strokovni presoji, da obstoječa metodologija ne podpira naložb v zelene tehnologije in ne zagotavlja ustreznega prehodnega obdobja za poslovne odjemalce. Trenutna metodologija menda tudi ni skladna z državnimi strategijami in nekaterimi evropskimi direktivami.