Omrežnina in druge storitve: cena, vrednost, stroški

Potrošniki večinoma dobro vemo, koliko nas stane določena storitev. Krik in vik (vključno z mediji) pa zaženemo ob spremembi obračunavanje te storitve, še posebno če se je storitev podražila.

O vrednosti storitve (koliko nam ta pomeni) običajno ne razmišljamo – razen če nenadoma dobave te storitve ni več. Takrat smo pripravljeni storitev celo preplačati, samo da bi jo spet imeli na razpolago. Seveda se za izpad storitve dobavitelju pritožimo – ali pa tudi ne. V zvezi s pritožbami je zanimiv naslednji primer. Decembra 1999 je v Franciji strahovit vihar porušil daljnovode, v dolžini več kot tisoč kilometrov. Sto tisoči so dalj časa ostali brez elektrike in GSM-signala (tudi ta je bil delno zagotovljen z optičnimi kabli in pretvorniki na daljnovodih). Pritožb zaradi izpada elektroomrežja ni bilo, ampak so bile številne pritožbe zaradi izpada mobilne telefonije. Še manj vemo, kakšne dejanske stroške ima s kakovostnim zagotavljanjem storitve njen dobavitelj. Bog ne daj, da ima dobavitelj storitve izkazan dobiček. Najraje bi imeli za dobavitelja neprofitno organizacijo z znanimi vsemi stroški zagotavljanja storitve. Ta uvod sem seveda napisal zaradi pogroma na agencijo za energijo zaradi novega načina obračunavanja omrežnine.

Novi način obračunavanja naj bi nas, porabnike, pravičneje obremenil. Popisal bom, kako sem sprejel novi obračun. Poraba elektrike v (samo dvočlanskem) gospodinjstvu je bila skoraj enaka v zimskem in letnem obdobju. Priključna moč je 5,2 kW. »Po starem« sem tako plačeval poprečno 22 evrov mesečno obračunane omrežnine. »Po novem« je bila v obračunu za oktober omrežnina 12,51 evra, za november pa 29,72 evra. Noro bi bilo, če se z novim načinom obračuna ne bi strinjal. Seveda pa je pri znancu iz sosednje ulice popolnoma drugače, saj ima na prostrani strehi sončno elektrarnico, ogrevanje z zračno toplotno črpalko in v garaži polnilno postajo za električni carski avto (e-car) z največjo uporabno močjo 200 kW.

Koliko znaša omrežnina za ostala omrežja, ki jih koristim, ne vem. Vem pa, koliko plačujem za celotno storitev. Za elektriko (po prenosnem in porazdelitvenem) omrežju plačujem v poprečju 77 evrov mesečno, za ogrevanje (plinsko omrežje) 101 evro in za vodo (vodovodno-kanalizacijsko omrežje) 25 evrov. Za kabelsko (TV in svetovni splet) in mobilno omrežje (G4) imam enega dobavitelja in je poprečni mesečni znesek na položnici 105 evrov.

Za primerjavo – z grobo oceno, kolika je vrednost naštetih omrežij – mi je zadostoval že pogled iz mojega kabineta na tvarine naštetih omrežij. Napisano sem vnašal v računalnik, ki je seveda priklopljen na elektriko. Skozi okno imam lep razgled na 400-kilovoltne, 220- in 110-kilovoltne daljnovode na prevalu Črnuškega hriba. Po glavni cesti (od Spodnjih Črnuč) poteka podzemeljski srednjenapetostni 20-kilovoltni kabel do »moje« trafopostaje, od tam pa je do števca na hišnem zidu položen nizkonapetostni 400-voltni podzemni kabel.

Za ogrevanje imam v kleti priključek na plinsko omrežje. V kleti je tudi jašek z merilcem porabe za vodovodno omrežje. Kanalizacijsko omrežje je bolj skrito in (za zdaj) še nima števca, ki bi omogočal »pravično« odmero za kanalščino. Televizijo gledam bolj poredko, seveda pa plačujem naročnino. Na hiši je tudi priključek kabelskega optičnega omrežja, ki je zame pomemben zaradi zagotovitve storitev svetovnega spleta. Nepotrebno razkošje zame je TV-signal na tem omrežju, ki omogoča dostop do stotine TV-programov. Podatke za tale zapis prepisujem z mobilnika (kjer imam s programom moje banke vpogled v svoje položnice in statistično obdelane porabe). Seveda bom napisano poslal po e-pošti.

Če bi ocenjeval, koliko stane naložba v kilometer nekega omrežja (s pripadajočim deležem cene izvora dobrine), bi glede na videno ocenil, da je elektroomrežje najdražje, najcenejša pa sta gotovo kabelsko-optično in mobilno omrežje. Če primerjam cene celotnih storitev, pa plačujem največ za kabelsko-optično in mobilno omrežje ter manj za dobavljeno elektriko. Glede na to, koliko več bi morali vlagati – posebno v elektroporazdelitveno omrežje – za brezogljično družbo na sončni strani Alp, menim, da je elektrika še zelo poceni.

Saga o omrežnini pa se bo nadaljevala (nov svet agencije z bolj poslušnimi člani, sposobnimi potrditi metodologijo po političnih merilih; oprostitev omrežnine v najdražjem bloku za vlagatelje v sončne elektrarne; sprememba metodologije z manj časovnimi bloki za obračun in z enakomerno celoletno obremenitvijo in še kaj …) – zelo verjetno z znižanjem za velike porabnike in sorazmernim zvišanjem za male porabnike. Stvarno elektrogospodarstvo samo znižanj brez zmanjšanja potrebnih naložb ne bo preneslo.