Golob: Agencija bo prilagodila omrežnine ali pa jih bomo skozi DZ

Umetna inteligenca med največjimi težavami te vlade ne omenja energetike, pravi pa, da pri omrežninah vlada nima dolgoročne strategije in je neuspešna, je Robertu Golobu povedal poslanec Janez Žakelj (NSi). Dodal je, da so na težave z novimi omrežninami opozarjali že junija lani, a jih je vlada takrat obtožila, da zavajajo in strašijo. Zdaj pa je tudi vlada obrnila ploščo.

Golob je odgovoril, da je odločanje o omrežnini v pristojnosti agencije za energijo, ki je neodvisna. »Avtonomija je super, ne more pa pomeniti tega, da lahko metodologija dela škodo in je v nasprotju s strateškimi usmeritvami Slovenije in Evropske unije,« je dejal Golob in dodal, da agencija niti ne zasleduje svojega poslanstva, po katerem bi morala skrbeti tudi za podporo zelenemu prehodu.

Da ljudje ne bi plačevali previsokih računov za elektriko, je vlada podaljšala regulacijo cen, poleg tega je koalicija prejšnji teden v obravnavo DZ dala predlog interventnega zakona, s katerim bi znižali stroške vlagateljem v čiste tehnologije. Golob je poudaril, da tu ne gre zgolj za sončne elektrarne. Eden najboljših proizvajalcev toplotnih črpalk na svetu in prejemnik več prestižnih priznanj je predstavil velik upad povpraševanja, za več kot 50 odstotkov. Podpora čistim tehnologijam pa je zapisana v vseh strategijah, tako Slovenije kot EU.

Marca se sicer začne nižja sezona, kar pomeni znižanje stroškov omrežnine. Tako ima Agencija za energijo že od danes do novembra čas za prilagoditev metodologije za izračun omrežnin, da bo ta upoštevala strateške usmeritve Slovenije, meni Golob. Dodal je, da če sprememb ne bo, vlada zdaj ve, kako lahko metodologijo popravi skozi DZ.

Predsednik vlade Robert Golob napoveduje spremembe metodologije za izračun omrežnin. FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice

Žakelj je opozoril, da so v NSi že prej opozarjali, da so omrežnine zapletene in ne podpirajo zelenega prehoda, poleg tega pa škodijo gospodarstvu. Pri tem je podvomil, da je vlada sposobna uskladiti strateške cilje v vseh organizacijah, navsezadnje je moralo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo podpreti metodologijo, da je bila uveljavljena.

»Agencija odgovarja DZ, ne vladi,« je odgovoril Golob. Kot je pojasnil, so se vse analize izkazale za napačne, tudi napovedi večine strokovnjakov so bile napačne. Vlada se je zato odločila, da bo pogledala račune za elektriko in naročila analize pri Elesu. Pri tem so opazili največja nesorazmerja pri gospodinjstvih, zato je tudi interventni zakon namenjen gospodinjstvom.

Z gospodarstvom pa so oblikovali strokovno skupino, skupaj ugotavljajo, kje so se stroški povišali in kje ne. Ukrepe bodo premislili skupaj, saj se omrežnina ni povišala vsem. Malemu gospodarstvu se je ta strošek večinoma celo znižal, velikim porabnikom pa žal ne. Vendar bo pri tem treba paziti, da bo morebitna pomoč skladna z evropsko zakonodajo.

»Že danes vemo, da agencija ne bo spreminjala metodologije,« je ocenil Žakelj in dodal, da ima Eles očitno ključ do vseh rešitev, saj bo tudi plačal stroške interventnega zakona. Po ocenah pa bi potrebovali od 3,5 do pet milijard evrov, da bi prišli do razmer, ko bi lahko vsa gospodinjstva, ki si to želijo, postavila svoje sončne elektrarne. A elektrodistribucijska podjetja so vložila več v pametne števce kot v omrežja. Tudi zato nacionalni energetski in podnebni načrt ni realno izvedljiv, meni Žakelj.