V nadaljevanju preberite:

»Prvič v zgodovini Evropejci upajo, da se bo Nemčija oborožila do zob«. Tako je tik po nemških volitvah, ki so prinesle zmago krščanski demokraciji, čivknil priljubljeni estonski komentator. Friedrich Merz je namreč takoj po nedeljski zmagi napovedal, da je čas za evropsko strateško avtonomijo.

»Trumpove izjave sporočajo, da njegovi administraciji ni veliko mar za usodo Evrope,« je dejal bodoči kancler. Ton je izdajal, da so njegove besede, kljub ostrini, še vedno diplomatske: ZDA niso le »nezainteresirane« za evropsko usodo, temveč pod Trumpom aktivno spodkopavajo njene vitalne interese. Merz tega seveda ni rekel, so pa njegovi sodelavci novinarjem dali jasno vedeti, da se tega zaveda.

Trump je seveda muhast, a čezatlantsko zavezništvo, kot smo ga poznali od Atlantske listine in Marshallovega načrta dalje, v takšnih okoliščinah ni več mogoče. Merz je zato napovedal, da si bo prizadeval za »osamosvojitev Evrope od Amerike«.

Če njegove izjave razumemo skupaj z obljubami, da bo Nemčija obrambo Ukrajine odslej podpirala odločneje, kot je bil tega voljan hamletovski Olaf Scholz, ni težko razumeti estonskega navdušenja nad obratom v nemški zunanji politiki.