V nadaljevanju preberite:

Lastnik franšize Dallas Mavericks Patrick Dumont je v svojem prvem javnem nastopu po prodaji Dončića govoril o tem, da želi v svoji ekipi fokus, pravi karakter, pravo kulturo in pravo predanost delu, ki da proizvajajo zmagovalce. Počitniška mentaliteta odpade, je dodal. Vse to je seveda letelo na Luko, ki ga je kapitalist s tem upodobil kot nekakšnega lenega, sebičnega klateža, ki franšizo le izkorišča. Kratko malo, lastniki kluba s prodajo sporočajo, da na Luko ne želijo staviti, ker je po njihovem mnenju dosegel svoj vrh in so najboljša leta že za njim: telo ga bo začelo izdajati, poškodbe bodo s časom le hujše in vse več jih bo. Če se seveda ne vzame v roke zdaj, ko je še sredi dvajsetih in je telo bistveno lažje navaditi na špartansko disciplino.

Ta jezik uprave Dallasa, ki sugerira, da je Luka v ameriški kulturi pridnih protestantskih delavcev le gost, pritepenec, je čudno znan. Ali ni to jezik trumpizma, ki prav tako verjame, da migranti družbo le izkoriščajo, da vanjo ničesar ne prispevajo, da se le redijo na račun tistih, ki se dejansko žrtvujejo in trdo delajo? Ni to ne nazadnje Trumpova logika, ki prav tako verjame, da Evropa ZDA le izkorišča, da se zastonjkarsko »šlepa« na ameriško infrastrukturo in v skupno zadevo ničesar ne prispeva?