V nadaljevanju preberite:

V mariborski regiji je že nekaj časa mogoče opazovati trend, ko se državljani po večjih nakupih vse pogosteje odpravljajo v supermarkete v Lipnici in Gralli, podobno kot so se pred 40 leti po kavo, čokolado, banane, kavbojke, cement in belo tehniko vozili vse do Gradca, oni ob zahodni meji pa v Trst. »Shopping shopping in Graz« leta 1989 ni bil stvar nujne, ampak zaslepljenosti z bliščem trgovskih polic, s katerih so se smejala lepo krojena oblačila zahodnih znamk, kozmetika, igrače in sladkarije, ki so bile Jugoslovanom, vajenim peščice starih dobro znanih znamk, videti, kot da so dospeli v obljubljeno deželo. »Denar ni bil problem,« vedo povedati tisti, ki so dinarje, šilinge in lire s sabo čez mejo tovorili po žepih, legende pa pravijo, da so jih trgovci iz graških in tržaških butikov v banke nosili kar v vrečkah. Mnogi starejši danes svojo pripravljenost na trepetanje pred mejnim miličnikom prepričano pojasnjujejo kot posledico pomanjkanja, nujo, ker so s polic domačih trgovin vse prehitro pošli marelični jogurti in banane.