Sto triinpetdeset tisoč obupanih pacientov

Slovensko zdravstvo še naprej tone. Ne zato, ker se ne bi dalo pogledati čez meje in dobro, utečeno prenesti k nam. Tako kot kopiramo gradnjo mostov, cest in celo vojaških dronov, pa zato nihče ne protestira, ker tega ne počnemo na unikaten slovenski način.

Zdravstvena oskrba se ne izboljšuje, ker tega določeni nočejo. Ne pacient. Tudi ne družinski zdravnik iz Tolmina, radiolog iz Nove Gorice ali sestra iz doma za starejše. Ne in ne in ne. Med vzdrževalci slabega sistema pa so tudi posamezni zdravniki na položajih, ki jih v urejenem zdravstvenem sistemu ne bi dosegli, drugi, ki pograbijo obupane nad javno zdravstveno mrežo, nekaj pacientov z navezavami do vseh pomembnih instanc, predvsem pa so to tisti, ki si lastijo veliko besede.

Ali če slednje zapišem manj literarno; ne operirajo s skalpeli, ampak z nepredstavljivo količino denarja. In ta denar lahko nagovori kirurga, direktorja javnega zavoda, reševalca, najbolj učinkovito pa časopise, televizijo, poulične ustvarjalce in druga trobila, ki mu držijo besedo.

Konec novembra 2024 sem z ne prav velikim naslovom, sploh ne v medijih, ki intenzivno krojijo javno podobo, zasledil, da je stranka NSi že tretjič v mandatu te vlade vložila predlog za skrajševanje čakalnih vrst. Po njihovem bi pacientu, ki v Sloveniji čaka nad dopustno mero, omogočili, da zdravstveno oskrbo opravi pri kateremkoli izurjenem izvajalcu, če je ta pripravljen storitev opraviti po ceni, ki jo plačuje ZZZS, ali pacient razliko poravna sam.

Letni proračun ZZZS je večji od šestih milijard. Pa to ni celoten denar, ki ga namenimo za zdravstvo in vse tisto, kar živi na njegov račun. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

To možnost že vrsto let od nas zahteva Evropa, pa jo značilno slovensko tolmačimo po svoje. Tako ima danes pacient, ki nedopustno dolgo čaka, možnost opraviti storitev pri kateremkoli izvajalcu v tujini, ne pa v Sloveniji. In plačilo take storitve v tujini povrne ZZZS. Da pa bi pacient imel to možnost tudi doma, kot predlaga NSi, so zavrnili v Gibanju Svoboda in Socialnih demokratih. In če ti, potem se ne zgodi. Predlog je podprla SDS. Kaj si o tem misli Levica, nisem razbral, prepričan pa sem, da povprečno razgledan bralec zaradi konservativnih stališč stranke z veliko gotovostjo ugane sam.

Nasprotniki pomoči nedopustno čakajočim strežejo z očitno še ne dovolj prežvečeno formulo o razkroju javnega zdravstva. Kako? Če je javno zdravstvo storitev za javno zbrani denar, ki je dana vsakomur v enaki meri, ne glede na vložek in potrebe, potem plačilo oskrbe tistih, ki smo jim priznali status nedopustno čakajočih, ni rušenje javnega zdravstva, ampak reševanje nedopustnega. Ker pa posameznih organizatorjev zdravstva ne zanima pacient, ampak inštitucije, prek katerih steče veliko denarja, o večkrat predlagani rešitvi niste veliko brali.

Letni proračun ZZZS je večji od šestih milijard. Pa to ni celoten denar, ki ga namenimo za zdravstvo in vse tisto, kar živi na njegov račun. Za boljši občutek mamljivosti obsega sredstev postrežem s predreferendumsko oceno investicije v Jek 2. Z leto in pol težkim proračunom ZZZS bi zgradili Jek 2, ki bi nam naslednjih šestdeset let zagotavljal približno trikratnik količine električne energije, ki nam jo trenutno daje nuklearka. To pa res ni malo.

In če nas je že ob prvih korakih do novega jedrskega bloka zaskrbelo, kam vse bo denar nepredvideno odtekel, se je razumno vprašati, kam denar v zdravstvu odhaja že dolgo in ali niso prav ti stranski odjemalci v zdravstvu glavni nasprotniki sprememb, ki bi bile usmerjene k oskrbi pacienta in ne k izvajalcu, kar med vrsticami redno propagirajo zagovorniki trenutnega sistema. Omejevanje kapacitet zdravstvene oskrbe pacientov, ki smo jih uvrstili med nedopustno čakajoče, je nedopustno.

Janez Koprivec, zdravnik v Poljanski dolini. FOTO: Robert Dolinar

Zakaj pacientu iz te linije ZZZS plača storitev, opravljeno v Avstriji, Belgiji ali na Hrvaškem, ne pa v Sloveniji? Ker jih bo to možnost zaradi oddaljenosti izkoristilo zelo malo. Predlagam, da bi do bolj modrih političnih odločitev zastopniki pacientovih pravic, ki imajo bogate izkušnje iz zdravstva in jim tuji jeziki niso španska vas, našim nedopustno čakajočim urejali obravnave v tujini in bi tako reševali življenja, ki jih naši zdravniki še ne smejo, pa čeprav znajo in zmorejo. Številke zastopnikov visijo po vseh čakalnicah.

Da bo še bolj nazorno, postrežem s svežim primerom iz ambulante. Pacientka, stara petinšestdeset let, ima izrabljeno desno koleno. Po nekaj blokadah v sklep, ki so težave odložile, je čas za obisk ortopeda. Z neustrezno hitrostjo napotnice, ki jo prejme zaradi sočutja, pride po štirih mesecih do odličnega ortopeda za desno koleno in ta ji pove, da je edina rešitev umetni sklep. Nič novega. Vpisal jo je v vrsto nedopustno čakajočih in na prvo mesto njegovega seznama oziroma na operacijsko mizo se bo uvrstila čez dve leti. Nič novega. Zdaj jo boli že levo koleno in po petih letih nečloveškega čakanja se bo lahko pohvalila z manj bolečima sklepoma. V tem času bo pridobila težo, pojedla veliko analgetikov, za zmeraj izgubila mišično maso, pospešili ji bomo propadanje kosti, staranje srca, da o razpoloženju in tako opevani kakovosti življenja niti ne pišem.

S pravočasnim ukrepanjem, ki bi ga bila deležna v javnem zdravstvenem sistemu zahodnih držav, bi ji preprečili prehitro staranje, ki ga poganjamo z nedopustno dolgim čakanjem. S sprejetjem predloga NSi bi ji že včeraj koleno operiral slovenski zdravnik izven javne mreže, gospa pa bi iz svojega žepa krila razliko med njegovo ceno in ceno ZZZS, ki niti ni velika.

S to rešitvijo bi lahko v nekaj mesecih aktivna in dobre volje opazovala, ali tak ukrep res razgrajuje naš zdravstveni sistem, kot menita nasprotnici rešitve nedopustno čakajočih, SD in Gibanje Svoboda, da o Levici niti ne izgubljam besed. Koliko vas je še, ki v iskrenost parol za ohranitev javnega zdravstva res verjamete? In koliko vas je takih, ki čakate nedopustno dolgo?

Zdravstvena oskrba se ne izboljšuje, ker tega določeni nočejo. Ne pacient. Tudi ne družinski zdravnik iz Tolmina, radiolog iz Nove Gorice ali sestra iz doma za starejše. FOTO: Leon Vidic/Delo

Do izbrisa je bilo v Sloveniji nedopustno čakajočih 153.000 pacientov. Z administrativnim ukrepom so to razpolovili. Mogoče sledi naslednji, po katerem nedopustno čakajočih sploh ne bo več. Za občutek števila prikrajšanih pacientov zapišem, da se je najmanjša parlamentarna stranka za štiri leta ugnezdila v parlament le s 44.000 glasovi.

Če vam ob parolah za ohranitev javnega zdravstva še zaigra srce, si skušajte predstavljati, da imate izrabljeno koleno in da boste na poseg pod zastavo ZZZS čakali dve leti. Tam čez cesto pa je ortoped, ki vam zna in zmore rešiti problem v nekaj tednih, ampak žal ni v barvah ZZZS. Vi pa ste denar za zdravje vložili v napačen sklad. Ali pa ste svoje upe na zadnjih volitvah položili na napačno partijo. »Promašio fudbal,« bi rekli Srbi.

Nasprotniki sprememb očitajo, da bi zasebniki v javni mreži izbirali le lažje posege. Oprostite! Tisti, ki to govorijo, zavestno lažejo ali pa ne vedo, kaj koncesionarji lahko delamo. Le tisto, kar nam ZZZS dovoli (plača). Naj razložim z zelo banalnim posegom. Z vidika denarnih tokov so v družinski medicini vsi posegi banalni.

Do nedavnega smo paciente z navadnimi bradavicami napotovali k dermatologu, ker zamrzovanje bradavic ni bil del naših storitev. Res neverjetno, pa čeprav zagotovim, da ni zamrzovanje bradavic nič bolj zahtevno od zamrzovanja borovnic, če si jih želite po postopku ločene eno od druge. Bradavic nismo zamrzovali, ker bi se tega otepali, ampak ker nam ZZZS tega ni plačal. O trenutni ceni raje ne razpravljam, plačajo pa.

Do nedavnega smo paciente z navadnimi bradavicami napotovali k dermatologu, ker zamrzovanje bradavic ni bil del naših storitev. Res neverjetno, pa čeprav zagotovim, da ni zamrzovanje bradavic nič bolj zahtevno od zamrzovanja borovnic. FOTO: Surked/Shutterstock

Precej podoben poseg je zamrzovanje s soncem povzročenih predrakavih sprememb na koži, ki je še vedno rezerviran le za dermatologe, pa čeprav je zahtevnost postopka enaka prejšnjemu. In tako še danes za take usluge pacient obišče mene in ga pregledam, mu napišem napotnico, naročim k dermatologu, pri njem zasede termine za strokovno bolj zahtevne primere, dermatolog opravi zamrzovanje in moje in tudi dermatologovo delo ZZZS brez pomislekov plača. Pa to ne moti nikogar, razen mene, še kakšnega kolega, predvsem pa paciente, ki jih pošiljamo sem in tja in med čakanjem lahko poslušajo parole o javnem zdravstvu.

Seveda se bodo nekateri zelo zapleteni posegi tudi v prihodnje izvajali le v posameznih ustanovah, ker je za dobro delo dovoljšna mera izkušenj nujna. Bralo se bo grobo, vendar je tumorjev v glavah enostavno premalo, da bi to lahko dobro operirala vsaka slovenska bolnišnica. Vsak sistem potrebuje nekaj regulacije dostopa do storitev, ker nobena blagajna ni brezmejna. Glavna slovenska regulacija so čakalne vrste, kar je slabo. Tujina pozna mnogo boljše rešitve.

Jaz pa pišem o nedopustno čakajočih, ki jim je tudi naš sistem že priznal status nedopustnega, in omenjeni nasprotniki ukrepa nedopustnost zavestno vzdržujejo. Večina teh čaka na storitve, ki bi jih zmogel še marsikdo, pa tega ne sme – ali pa smo pri posvečenih mesta zasedli z banalnimi napotitvami, ker taka je volja tistih z veliko besede in malo empatije.

Kot zdravnika in tudi kot pacienta me zanima le, kje in kdaj bom storitev dobil, kako kvalitetna bo in koliko me bo stala. Pa naj se izvajalcu reče koncesionar, javni zavod ali celo moto klub Gornja Radgona z registrirano ortopedsko dejavnostjo, ki odlično menja izrabljene kolke. Tistim, ki ste študirali vsaj toliko kot zdravniki, in tudi tistim, ki ste nekoliko manj, zapišem; zdravnik je dovolj bister in iznajdljiv, da bo v primeru, ko mu bo sistem zaprl ena vrata, pobegnil skozi dvoja druga. Kam lahko pobegne pacient?

S pravočasnim ukrepanjem, ki bi ga bila deležna v javnem zdravstvenem sistemu zahodnih držav, bi ji preprečili prehitro staranje, ki ga poganjamo z nedopustno dolgim čakanjem.  FOTO:Voranc Vogel/Delo

Nočem, da so oskrbljeni le premožni, oni, ki poznajo tipko, s katero preskočiš čakalne vrste, ali tretji, ki so tako agresivni, da napotnica v samoobrambi zdravnika pridobi višjo stopnjo nujnosti. Zato predlagam, da vam partija, ki ji boste namenili naslednji volilni glas, odgovori le na najpomembnejše zdravstveno vprašanje: ali vam bo javna zdravstvena blagajna plačala oskrbo pri kateremkoli izvajalcu v Sloveniji, ki to zna, če ste pripravljeni kriti razliko med njegovo ceno in ceno v javni zdravstveni mreži.

Vse drugo je blebetanje v slogu pregovarjanja, iz kakšnega kozarca bi v puščavi popili edini liter vode. In če je zdravje med vašimi največjimi vrednotami, so druge politične kaprice precej nepomembne. Preden obkrožite, zahtevajte odgovor. Za vaše zdravje gre.

***

Janez Koprivec, zdravnik v Poljanski dolini.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno tudi stališč uredništva.