Zgrešene tarče v zdravstvu

V naslovu namenoma uporabljam množino, in to zato, ker v delih javnega zdravstva (mislim predvsem na UKC Ljubljana) »parazitira« predvsem javno zdravstvo in v manjši meri zasebno. Namesto da bi »zgrabili bika« za roge, ga bomo mi za rep. V izogib osebnim diskreditacijam poudarjam, da gre za sistemske probleme in nikakor za posameznike, ki pač ob slabi organizaciji zdravstva na vseh ravneh ravnajo tako, kot ravnajo.

Lahko bi bil povsem in zelo konkreten ter bi navedel številne moje izkušnje iz dela polnih osemintrideset let na ljubljanski urgenci. Za ponazoritev bi omenil, da sem v teh letih obravnaval tri ženske zaradi zunajmaternične nosečnosti in da so bile napotene napačno, bi še nekako razumel. Napotni zdravniki pač niso pomislili na to možnost. Problem je, da so bile vse tri napotene iz javnih zavodov z obrazložitvijo, da v tistem trenutku niso imeli možnosti ustreznega ginekološkega pregleda. V zadnjem času je bil precej odmeven primer otroka s sumom na vnetje slepiča iz večjega slovenskega mesta, ki ima odlično bolnišnico, a je otrok na koncu pristal kje drugje kot v UKC Ljubljana, ker tam pač niso imeli možnosti za ustrezno diagnostiko. Podobno izkušnjo imam tudi sam, ko je bil iz neke manjše bolnišnice brez predhodnega obvestila ali posveta napoten bolnik prav tako s sumom na vnetje slepiča, in to z izgovorom, da za tovrstno operacijo nimajo na voljo abdominalnega kirurga. Toliko za ponazoritev o »parazitiranju« na račun javnega zdravstva.

Potem pa se še stalno omenja konkurenčno klavzulo ali prepoved. Ob taki organizaciji zdravstva na vseh ravneh je konkurenčna prepoved anahronizem. Zanimiv in hkrati zelo poveden je podatek, da ima večina slovenskih bolnišnic leta 2024 dobiček, kar nekateri tako radi očitajo zasebnikom, le oba UKC imata izgubo. To so prava vprašanja za ministrstvo za zdravje in ne delo zdravnikov v prostem času. Ali bi bilo bolje, če bi polagali ploščice ali popravljali avtomobile in ne bi kršili konkurenčne prepovedi?

Delo je 4. marca na drugi strani pod naslovom Premier napovedal konec parazitom v javnem zdravstvu objavilo poročilo Slovenske tiskovne agencije (STA). Že naslov kaže na nepoznavanje razmer v zdravstvu in temu primerni so tudi predvideni »ukrepi«, ki ne bodo prinesli izboljšanja. Zakaj? Ker je takega »parazitiranja« veliko – in to ne zato, ker bi zaposleni v javnem zdravstvu vodili paciente v svoje zasebne ambulante (da, res je, tudi to se dogaja), za katere naj ne bi imeli dovolj časa v službenem času. Iz lastnih izkušenj vem, da imajo časa dovolj. A vprašati se je treba, zakaj ravnajo tako. Predvsem zato, ker v javnem zdravstvu ni dovolj zmogljivosti ali pa je preslaba njihova organiziranost. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je imel leta 2024 dobiček in poimensko navaja zavode, ki niso dosegli načrtovanega letnega načrta.

Ta »vojna« proti zdravnikom je minoren problem in sploh ne vključuje pravih problemov. Tako reševanje problemov zdravstva ni nič novega in se je vedno končalo v še večjih težavah in z več problemi. In to predvsem ni stvar vlade, ki ni plačnik in naročnik, ampak je to ZZZS. Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti (mišljena je zlasti zdravniška dejavnost, kakopak!) naj bi preprečil »parazitsko« delovanje. Koliko pa je teh »parazitov«? Tega nihče ne ve.

In ker še ni dovolj zmerjanja z dvoživkami, so nas sedaj poimenovali še s paraziti. Daleč smo prišli. Tako izrazje meji na sovražni govor ali pa to že je. Abotno!