Spomladanski zapisi o navidezni svobodi

Ali ste se kdaj vprašali, kaj imajo skupnega želve, papige, sokolarji, naša ustava in Kafkov Proces? Nauk o navidezni svobodi. Naj naslednje vrstice služijo kot zapis o tem, kako ne ravnati z državo. In ker prehajamo v za človekovo dušo svobodno in prebujajoče se spomladansko obdobje – želve se prebujajo iz hibernacije, papige in sokoli se ženijo –, tudi o tem, kako z državo bolje ravnati v prihodnje.

Državni zbor je leta 2021 sprejel novelo E zakona o zaščiti živali (ZZZiv-E). Ena izmed ključnih novosti novele je bila uvedba t. i. pozitivnih in negativnih list živali. Poenostavljeno povedano, naj bi država (eno ministrstvo v soglasju z drugim) s podzakonskim predpisom zapovedala, katerih živali ne smete posedovati (negativna lista) in katere lahko (pozitivna lista). Razlog za regulacijo se morda na prvi pogled zdi vsakdanje sprejemljiv in zdravorazumski – le zakaj bi lahko nekdo imel za hišnega ljubljenčka tigra, krokodila ali strupenjačo? A zajec tiči v podrobnostih. Zakon namreč ne razlikuje med osebami, ki imajo žival kot hišnega ljubljenčka, in profesionalnimi rejci, prav tako pa ne prepoveduje zgolj posedovanja najnevarnejših živali, temveč tudi tistih, ki so npr. zgolj (etološko) zahtevnejše za oskrbo. Kot rejec boste lahko tako – enako kot fizične osebe – posedovali zgolj tiste živali, ki bodo uvrščene na pozitivno listo. Vseh drugih – torej tistih, ki jih bosta ministra oziroma, bolj realno, neizvoljena Mateja in Igor z nekega ministrstva uvrstila na negativno listo ali pa sta jih pozabila uvrstiti na katerokoli listo – pač ne boste smeli posedovati. Razen če ste živalski vrt ali če posedujete žival v skladu z lovskimi predpisi – ste npr. sokolar.

Trdoglava, živahna, nepredvidljiva … istrska ovca

Skratka, zakonodajalca pač ne zanima, ali ste kot profesionalni rejec strokovnjak za te živali in ste v preletalnice in inkubatorje (v njih gojite papige) investirali več milijonov evrov in ob sprejemu novele ne veste, ali bosta ministra blagovolila – oziroma ne pozabila – na pozitivno listo uvrstiti tisto vrsto papige, ki jo gojite. Ob tem kajpak računate, da boste lahko to papigo nekega dne uspešno prodali in si povrnili investicijo. Mimogrede: nekatere papige spolno dozorijo čez devet let, križanje papig med seboj z namenom vzgojitve novih barvnih mutacij pa traja še mnogo dlje. Gre torej za let na dolge proge v investicijsko zahtevnih preletalnicah. Papige navajam zgolj kot ilustrativni primer, enako velja tudi za druge živali, ki jih gojijo slovenski rejci.

Na tej točki ste se morda začeli spraševati, ali je vaš ljubljenček (afriška želva po imenu Franček), ki ga imate v terariju, na vrtu ali zemljišču, na pozitivnem ali negativnem seznamu živali oziroma ali lahko danes še imam (posedujem) servala kot hišnega ljubljenčka?

Matija Urankar, mag. prava, partner in odvetnik v Odvetniški pisarni Senica & partnerji: FOTO: Zz Delo

Bodite brez skrbi. Liste v letu 2025 še niso sprejete, je pa v postopku sprejemanja že novela G ZZZiv (ZZZiv-G), na katero je ministrstvo doslej prejelo več kot 300 pripomb. Ta predvideva obstoj zgolj pozitivne liste, vse ostale živali pa bodo prepovedane, tako za fizične osebe (»ljubitelje«) kot rejce (»profesionalce«). Posedovali boste torej lahko zgolj tiste živalske vrste, ki vam jih bo država izrecno blagovolila, torej dovolila posedovati – s tem, da jih bo uvrstila na listo (podzakonski predpis). Izjema naj bi še vedno veljala za živalske vrtove, ne pa več za sokolarje. Sokolarji, pozor! Toliko o liberalni demokraciji, ki naj bi bila utemeljena na mantri, da naj omejitve izhajajo iz prepovedi in ne iz izrecno dovoljenih ravnanj.

Bodi dovolj detajlov in na dan s praktičnostjo: v letu 2021 imate farmo živali, ukvarjate se z gojenjem želv (v letu 2025 lahko tudi z gojenjem sokolov). To je vaša življenjska zgodba, eksistenca, posel, v katerega ste investirali več milijonov evrov in od katerega so odvisne tudi družine vaših zaposlenih. Državni zbor vas leta 2021 pahne v negotovost, čakate sprejem seznamov dovoljenih živalskih vrst, slišite govorice o njihovi verjetni vsebini, a seznami v letu 2025 še vedno niso sprejeti. Sprašujete se o vaši osebni in poslovni prihodnosti ter hkrati opazujete sosede v državah EU, ki brezskrbno poslujejo brez omejitev.

Kaj imata s tem naša ustava in Kafkov Proces?

Ustava uči, da smo posamezniki svobodni v svojem ravnanju. To naj bi bila prakorenina liberalne demokracije in Slovenija naj bi bila liberalna demokracija. Saj veste: dovoljeno je tisto, kar ni prepovedano, in vse, kar ni prepovedano, je in bi moralo biti dovoljeno. Najsibo še tako banalno, pa vendarle: zaradi tega lahko v nedeljo jeste govejo juho in nosite več kot 30 izrecno vnaprej predpisanih frizur (za razliko od npr. prebivalcev Severne Koreje). Cicero je imel tozadevno povsem prav, ko je ugotovil, da več ko je zakonov, več je nepravice.

Ideja, da vam bodo neizvoljeni uslužbenci državnega aparata s predpisovanjem seznama dovoljenih živali (pozitivna lista) izrecno dovoljevali posedovanje konkretnih živalskih vrst, je skrajno nedemokratična, nesvobodna in – če želite – nepravična. Med takšnim izrecnim dovoljevanjem posesti na eni strani ter dobrobitjo živali in varnostjo ljudi kot dobrinama na drugi – slednji dobrini sta nesporno povsem legitimna cilja regulacije in več kot opravičujeta državni intervencionizem – v resnici (samo po sebi) ni pozitivne korelacije. Gre za nesorazmeren in birokratsko zaviralen ukrep za doseganje (sicer legitimnih) ciljev. Ki bi ga moralo prav zato ustavno sodišče kot (zadnji) branik človekovih pravic spoznati kot protiustavnega.

Brazilski morski psi pozitivni na kokain

A propos sodnega varstva in zakonodajnega postopka. Franz Kafka je v seminalnem delu Proces postavil tezo, da posameznika determinira postopek (proces) in ne izid postopka. V konkretni zadevi je državni zbor leta 2021 sprejel ZZZiv-E, ki je predvidel sprejem pozitivnih in negativnih seznamov, a ti seznami še danes, leta 2025, niso sprejeti. Rejci, gojitelji in ljubitelji nekaterih (hišnih) živalskih vrst so torej v negotovosti vse od leta 2021 dalje. Briga državo, če ste v svojo dejavnost investirali več milijonov evrov. Upam, da namera politike ni bila doseči vsebino posvečenega cilja (»ljudje ne bodo več služili z gojenjem želv«) zgolj s podaljševanjem negotovosti (nesprejemom seznamov), a se bojim, da vse objektivne okoliščine (ne)sprejemanja predpisov kažejo prav na to. Ob tem izkazana brezbrižnost oblastnikov do gojiteljev, ki z gojenjem živali preživljajo sebe in svoje družine, je neizmerno cinična in vredna vse kritike. Pri tem ni nepomembno, da so rejci že leta 2022 sprožili ustavni spor, a ustavno sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa – seznami namreč še niso bili sprejeti – pobude ni sprejelo v obravnavo. Logika, da zakonska ureditev, ki zaradi nesprejema podzakonskega akta še ne učinkuje, ne more biti protiustavna, je pravno nevarna (saj veste: pač nikoli ne sprejmete podzakonskega predpisa in že s tem dosežete cilj). Keč je v pravni negotovosti in ta je evidentna. Cilj pa je dosežen s trajanjem postopka. Kako nedemokratično. Kako kafkovsko.

To je torej skupno želvam, papigam, sokolarjem, naši ustavi in Kafkovemu Procesu. Navidezna svoboda. Pozorno bedite nad sprejemanjem ZZZiv-G. Bistveno več namreč pove o vaši splošni svobodi ravnanja, kot si mislite.

***

Matija Urankar, mag. prava, partner in odvetnik v Odvetniški pisarni Senica & partnerji.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno tudi stališč uredništva.