Jogurti so pogosto na našem jedilniku, predvsem otrokom velikokrat ponudimo tudi sadne. Čeprav so si izdelki na prvi pogled zelo podobni, podrobnejši pogled na označbo razkrije marsikatero razliko. Na Inštitutu za nutricionistiko kljub temu poudarjajo, da mleko in mlečni izdelki spadajo med osnovne skupine živil v človekovi prehrani, saj imajo v primerjavi z drugimi živili visoko hranilno vrednost in sorazmerno nizko energijsko.



Živa Lavriša z omenjenega inštituta je potrdila, da priporočila o uživanju mleka in mlečnih izdelkov ostajajo enaka. Otroci naj bi vsak dan pojedli eno ali dve enoti mleka ali mlečnih izdelkov (torej kozarec mleka, lonček jogurta, pol rezine manj mastnega sira ali tri velike žlice manj mastne skute), odrasli pa od dve do štiri enote. Kar je več od tega, odsvetujejo, saj so študije pokazale, da lahko učinkuje nasprotno in celo poveča možnost zlomov v starosti. Načeloma odraslim priporočajo mleko in mlečne izdelke z manj maščobe.
 

Manj sladkorja kot pred leti

Fermentirani mlečni izdelki – jogurt, kefir, kislo mleko ... – so lahko še bolj koristni kot mleko, saj med drugim pomagajo uravnavati prebavo. Med fermentacijo namreč mlečnokislinske bakterije spreminjajo laktozo v mlečno kislino, kar po eni strani vpliva na strukturo in okus živila, hkrati pa lahko takšni izdelki ugodno vplivajo na črevesno mikrobioto in posredno na zdravje. »Ljudje, ki so občutljivi na laktozo, lahko imajo s fermentiranimi izdelki manj težav kot z mlekom, saj ga je v teh izdelkih zaradi razgradnje med fermentacijo manj,« je poudarila sogovornica.



Bolj problematični so sadni jogurti, ki so velikokrat presladki. Večina teh jogurtov namreč poleg naravno prisotne laktoze vsebuje še dodan sladkor kot saharozo ali glukozno-fruktozni sirup, nekaj ga lahko prispeva tudi sladkor iz sadnih pripravkov.



Pred kratkim je Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave na spletni strani Potrošnikov zoom objavil rezultate primerjalnega ocenjevanja jagodnih jogurtov in ugotovil, da je razpon vsebnosti sladkorja v teh jogurtih od dobrih devet do 14 gramov na 100 gramov izdelka, povprečna vrednost je bila 11,8 grama. »Ker običajno pojemo vsebino celega lončka, embalažne enote pa se gibljejo med 140 in 250 grami, bo tudi vsebnost zaužitega sladkorja višja, od 16,4 do 35 gramov,« so opozorili. Dobra novica je, da je povprečna vsebnost sladkorja v sadnih jogurtih manjša kot pred leti. Če torej kupujemo sadni jogurt, izberimo takšnega s čim manj sladkorja, je dodala Živa Lavriša, še bolje pa je, če si ga pripravimo sami – tako, da navadnemu jogurtu dodamo sveže sadje.


 

Ekološko/neekološko

Pred kratkim so v nekaterih izdelkih na trgu odkrili rakotvorni etilenoksid, ki je zašel v živila z aditivom gumi iz zrn rožičevca (E410). Sogovornica je pojasnila, da so aditivi, ki so pridobili E-številko, odobreni za uporabo v živilih in so ob ustrezni uporabi varni. »Za vsak aditiv je predpisano, kje se ga lahko uporablja in v kakšnih količinah. Omenjeni E410 je sicer varen. Živil konkretno ne umikajo zaradi uporabe gumija iz zrn rožičevca, ampak so bili nedavni odpoklici izvedeni zaradi etilenoksida v tem aditivu, ki ga ne bi smelo biti.«



Pogosta zmota potrošnikov je, da jim oznaka »ekološko« zagotav­lja, da v živilih ni aditivov. »Dejstvo, da je izdelek ekološki, ni vezano na uporabo aditivov v živilu, ampak na način pridelave surovin, ki so uporabljene v živilu. Na trgu je mnogo procesiranih živil, ki so ekološka, vendar so lahko precej nezdrava z vidika hranilne sestave. Na primer ekološka čokolada lahko ravno tako vsebuje veliko sladkorja, ekološki čips veliko maščob, soli in podobno. Zato priporočamo, da potrošniki preverijo hranilno sestavo izdelkov, ki jih kupujejo. Z uporabo mobilne aplikacije veš kaj ješ lahko preprosto preverijo, ali vsebujejo veliko maščobe, sladkorja in drugih hranil,« je svetovala prehranska strokovnjakinja.

Med priljubljenimi fermentiranimi izdelki so grški jogurti, ki so znani po visoki vsebnosti maščob, a tudi v teh primerih je mogoče najti takšne z manj maščobe. Še ena modna muha je skyr. Je njegov sloves upravičen? »Skyr ima višjo vsebnost beljakovin, lahko ima tudi zelo malo ali nič maščob in je seveda lahko del mešane prehrane. Kot pri jogurtih pa bodimo pozorni na vsebnost dodanega sladkorja,« je odgovorila.


 

Nadomestki mleka

Poraba mleka v Sloveniji po podatkih statističnega urada že nekaj let upada; nekateri imajo odklonilen odnos zaradi prepričanja, da je to predvsem hrana za dojenčke, nekateri trpijo zaradi intolerance na laktozo ali alergij na beljakovine v mleku, nekateri so se odločili za vegansko prehrano, vse več je tudi ljudi, ki imajo zadržke zaradi pogubnega vpliva živinoreje na podnebje.

Kako torej nadomestiti koristne beljakovine, minerale in vitamine, ki jih med drugimi koristnimi snovmi vsebujejo mleko in mlečni izdelki? Na prodajnih policah je mogoče dobiti množico rastlinskih napitkov (sojin, rižev, konopljin, lešnikov, ovseni, mandljev, kokosov), ki jih mnogi uporabljajo kot nadomestek mleka. Vendar se po sestavi, je opozorila Živa Lavriša, lahko precej razlikujejo, zato je treba ravno tako preveriti podatke o njihovi hranilni vrednosti.



Rastlinska napitka z najbližjim prehranskim profilom kravjemu mleku sta sojin in grahov, saj običajno vsebujeta približno tri grame beljakovin na 100 mililitrov v primerjavi s 3,5 grama na 100 mililitrov polnomastnega kravjega mleka. Napitki na podlagi oreškov imajo malo beljakovin. Mandljevo mleko, na primer, običajno vsebuje manj kot gram na 100 mililitrov. Nekateri napitki so lahko tudi precej bogati s sladkorjem, na primer rižev in kokosov, zato so v teh primerih bolj zdrava alternativa nesladkane različice, so navedli na spletni strani prehrana.si.

Prehranska strokovnjakinja je dodala, da podatkov o tem, kako manjša poraba mleka in mlečnih izdelkov vpliva na zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije, nimamo, je pa to odvisno od siceršnje prehrane posameznika. »Na splošno priporočamo čim bolj pestro in uravnoteženo prehrano, da zadostimo potrebam po vseh hranilih,« je poudarila Živa Lavriša.