Mikrovalovno pečico so mnogi zlasti v obdobju, ko so bile zaradi epidemije koronavirusa restavracije zaprte, posvojili kot glavnega kuharja v hiši. A to ni odpravilo dvomov, ki že lep čas razdvajajo ljudi. Na eni strani so absolutni privrženci, ki vztrajajo pri njeni vsesplošni uporabnosti, na drugi skeptiki, ki opozarjajo na nevarnosti sevanja, škodljivost pregrevanja hrane in predvsem sporno uporabo plastike. Koliko je v vsem tem resnice, smo vprašali dr. Živo Lavriša z Inštituta za nutricionistiko.

Svetovna zdravstvena organizacija je že pred leti izdala mnenje, da je mikrovalovna pečica varen gospodinjski pripomoček – če jo le uporabljamo po navodilih proizvajalca, če ni poškodovana, če je hrana v primernih posodah in če upoštevamo, da se lahko tako izgubi hranilna vrednost obroka. Ker je teh »če« vendarle malo preveč, smo poiskali drugo mnenje.



Hrana, kuhana v mikrovalovni pečici, ne postane »radioaktivna«, je eno izmed ljudskih prepričanj zavrnila strokovnjakinja. »Prav tako ne ostane nič mikrovalovne energije v notranjosti pečice ali v hrani po tem, ko je izključena. Mikrovalovi delujejo tako kot svetloba; ko stikalo izklopimo, svetlobe ni več.« Mikrovalovi se na svoji poti podobno kot svetlobni žarki od snovi lahko odbijejo, se skoznje prenesejo ali pa jih snovi absorbirajo. »Kovinske snovi popolnoma odbijajo mikrovalove, medtem ko so nekovinske, kot so steklo in nekatere plastične mase, zanje večinoma transparentne. Snovi, ki vsebujejo vodo, denimo hrana, tekočine ali tkiva, z lahkoto absorbirajo mikrovalovno energijo, ki se nato spremeni v toploto.«
 

Vnaprej pripravljena hrana ni zdrava

Mikrovalovna pečica torej sama po sebi ni škodljiva, je poudarila sogovornica, seveda pa mora biti ustrezno vzdrževana in nepoškodovana. Vendar je dvomljiva hranilna sestava obrokov, ki jih v njej pogrevamo. Pri vsakodnevni prehrani se je namreč dobro izogibati industrijskim obrokom, saj pogosto vsebujejo precej maščob in soli.



»Z mikrovalovno pečico se običajno povezuje pogrevanje vnaprej pripravljenih obrokov in procesiranih živil, katerih uživanje seveda odsvetujemo, ne zaradi pogrevanja v tej pečici, temveč zaradi njihovih sestavin in hranilne sestave,« je poudarila Živa Lavriša. Še veliko bolj kot pri nas je takšno kuhanje na hitro, ki v resnici pomeni le pogrevanje vnaprej pripravljenih in zapakiranih obrokov, razširjeno v tujini, denimo v Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji.

Prav nič nenavadnega torej, da je Graham Campbell, škotski chef in imetnik Michelinove zvezdice, mikrovalovno pečico označil za najbolj škodljiv izum, ki peha prebivalstvo v debelost. Večjo težo, kot je zdravo, imata v Veliki Britaniji kar dve tretjini prebivalcev, 36 odstotkov jih je čezmerno težkih, 28 odstotkov pa debelih, je nedavno objavila britanska vlada. Ljudje s preveliko telesno težo pa so še bolj izpostavljeni tveganju za razvoj najtežjih oblik covida-19.


 

Primerna posoda

A Živa Lavriša pri kuhanju v mikrovalovni pečici omenja tudi pozitivne zmogljivosti: olajša pripravo za zdravje koristnih živil; v njej lahko na primer hitro in enostavno skuhamo krompir kar v lupini, prav tako različno zelenjavo in hitreje odtajamo zamrznjena živila.

Pri tem je zelo pomembno, da uporabljamo le posodo, ki je izdelana namensko za kuhanje v mikrovalovni pečici: »Takšna se ne segreva neposredno z mikrovalovi, temveč se ti materiali običajno segrejejo prek vroče hrane v njih. Če je na posodi označeno, da je primerna za uporabo v mikrovalovni pečici, potem hrano lahko segrevamo v njej. Sicer se o tem raje prepričajmo ali pa izberimo drugo posodo.«

Na Zvezi potrošnikov Slovenije priporočajo preprost preizkus, s katerim ugotovimo, ali je primerna: »Prazno posodo položimo skupaj s kozarcem vode v pečico za eno minuto pri največji moči. Če je voda vroča, posoda pa ne, pomeni, da je primerna za uporabo v mikrovalovni pečici. Neprimerna posoda bi se namreč segrela.«

V uporabi so različni materiali, steklo, porcelan, keramika, steklokeramika, pa tudi papir, plastična folija in plastika, odporna proti toploti. Kovine ne smemo uporabljati, ker odbija mikrovalove in preprečuje dostop do živil. Če v pečico postavimo takšno posodo, jo lahko poškoduje.



Sporne so, kot poudarjajo pri zvezi potrošnikov, predvsem plastična posoda in plastične folije, saj lahko pri toplotni obdelavi iz teh materialov prehajajo v živila za zdravje nevarne snovi, na primer zloglasni ftalati; to so kemikalije, ki se pogosto uporabljajo kot mehčala za PVC-plastiko. »Čeprav gre za domnevo, ki še ni dovolj znanstveno potrjena z dokazi, svetujemo preventivno ravnanje: čim manj uporabljajmo plastično posodo.«
 

Kaj sploh pogrevati?

Ko smo že pri pogrevanju hrane, znova naletimo na nekaj mitov. Že babice so nas učile, da je treba krompir pojesti takoj pri kosilu, če ga hočemo zaužiti še toplega, kajti pogreti ga ne smemo. Prav tako je to strogo prepovedano za špinačo.
Segrevanje hrane vpliva na njeno kakovost oziroma hranilno vrednost, vendar zelo različno: »Na nekatera hranila, recimo določene vitamine, ima lahko toplota večji vpliv, saj so toplotno občutljivi, so pa tudi hranila in sestavine živil, na katere toplota nima bistvenega vpliva. Po drugi strani lahko kuhanje in toplotna obdelava tudi povečata razpoložljivost določenih snovi oziroma hranil,« je odgovorila Živa Lavriša.

Ker je to zelo široko področje, se vrnimo k omenjenima primeroma: krompir lahko pogrevamo, a je za bolj občutljive ljudi potem teže prebavljiv, saj se spremeni struktura škroba. Pogrevanje špinače pa res odsvetujejo zaradi vsebnosti nitratov, ti se namreč ob pogrevanju spremenijo v nitrite, ki so rakotvorni. Enako velja za peso. Pogrevanje piščanca lahko zaradi vpliva na beljakovine povzroči slabši okus in prebavljivost, pogrevanje pečenih ali kuhanih jajc pa slabše vpliva na beljakovine v njih, zato tudi zanje tovrstno toplotno obdelavo odsvetujejo, je naštela Lavriša.

»Na splošno pri pogrevanju hrane velja, da naj bo hrana dovolj in enakomerno segreta, tudi zato, da zagotovimo uničenje morebitnih škodljivih mikroorganizmov. Mikrovalovne pečice hrane včasih ne segrejejo enakomerno, zato jo med segrevanjem večkrat premešajmo.«