Za zajtrk ni bilo niti prave lakote niti časa, za skok v pekarno ali trgovino tudi ne, na koncu ostane tisti avtomat s hrano, ki stoji na hodniku … Tako so se z mislimi mnogih, ki ne veljajo ravno za zgodnje ptice, poigrali v Zvezi potrošnikov Slovenije in jim prinesli kanec utehe: tudi iz ponudbe v avtomatih je mogoče sestaviti uravnotežen obrok, seveda pa vsaka izbira ni dobra izbira.

Najpogostejši vzrok za opuščanje zajtrka je, kot ugotavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje, prav pomanjkanje časa, tega pa lahko pripišemo (tudi) uporabi številnih elektronskih naprav, ki nam kratijo spanec, zato smo ob jutrih utrujeni in z dremežem krademo minute, namenjene prvemu obroku. Zadnji (sicer ne najnovejši) podatki NIJZ kažejo, da zajtrk izpušča 43 odstotkov moških in 33 odstotkov žensk.



S tem se že takoj zapišejo med tiste, ki niso zagreti privrženci zdravega življenjskega sloga, kajti z zajtrkom naj bi izpolnili četrtino ali celo tretjino dnevnih energijskih potreb ter na splošno pripomogli k boljšemu zdravju in lepšemu stasu. Zato ni pomembno samo, da jemo, ampak tudi kaj jemo. »Kakovosten zajtrk naj bi bil sestavljen iz kompleksnih ogljikovih hidratov, torej živil, ki so bogata z vlakninami in vsebujejo čim manj enostavnih sladkorjev. To so polnozrnati kruh, ovseni kosmiči, kaše in podobno. Prav tako je priporočljivo, da z zajtrkom zaužijemo beljakovinska živila, na primer jogurt, skuto, sir ali mesnine z manj maščobe. Ne smemo pa pozabiti niti na sadje in zelenjavo, ki sta dobra vira vitaminov in mineralov,« so zapisali na spletni strani Veš, kaj ješ.



To je torej teorija, ki se je vsaj večinoma dobro zavedamo, a ko zmanjka časa, se zgodi, da se znajdemo pred avtomatom s hrano in razmišljamo, kaj izbrati, da bo škoda za zdravje najmanjša. Takšne zagate so, kot se zdi, postale še posebno aktualne v času širjenja novega koronavirusa, ko so nekatere pekarne in trgovine prilagodile delovni čas, obisk so nekoliko zapletli tudi zaščitni ukrepi.


 

Ni primerno za vsak dan

V Zvezi potrošnikov Slovenije so pri pregledu ponudbe avtomatov s hrano ugotovili, da smo pri sestavi kakovostnega zajtrka zelo omejeni. »V avtomatih so večinoma prigrizki z nizko hranilno vrednostjo, visoko energijsko vrednostjo ter visoko vsebnostjo maščob, sladkorjev in soli,« je opozorila Nina Križnik iz ZPS. »Kljub skopi izbiri pa ni nujno, da zjutraj v avtomatu posežemo po mastnem sendviču, sladkem rogljičku ali čokoladnem mleku. Z malo iznajdljivosti si lahko tudi iz živil iz avtomata sestavimo bolj uravnotežen zajtrk,« je dodala.

Zato so pripravili nekaj predlogov, kako zajtrkovati iz avtomata, s pripombo: niso idealni, zato niso primerni za vsak dan, so pa pripravljeni na podlagi realne izbire v obstoječih avtomatih. 



Še kar dober nadomestek polnovrednega zajtrka je, na primer, kombinacija navadnega tekočega jogurta (250 mililitrov, 3,2 odstotka mlečne maščobe) in beljakovinske ploščice, morda s kavo iz sosednjega avtomata, vendar brez sladkorja, kakor zveni dodatno opozorilo. Zajtrk si lahko sestavimo tudi iz tetrapaka mleka (200 mililitrov, 3,2 odstotka mlečne maščobe), polnozrnatih piškotov (50 gramov) in jabolka ali iz lahkega tekočega jogurta (250 mililitrov, 1,3 odstotka mlečne maščobe), pesti mešanice oreškov in sadja (30 gramov) ter jabolka. V ZPS pravijo, da so ob pregledu vsebine avtomatov, resda redko, našli tudi to sadje.

Kljub vsemu pa predvsem mladim svetujejo, naj zajtrkovanje iz avtomata ne postane stalna praksa. Če se jim pogosto zgodi, da doma zmanjka časa za kakovosten zajtrk, naj načrtujejo vnaprej. »Sestavine za zajtrk naj si pripravijo že prejšnji večer. Tako se bo dan začel z uravnoteženim obrokom, jutra pa bodo postala veliko bolj umirjena,« je odgovorila Nina Križnik.



Navsezadnje je zdrav in uravnotežen zajtrk pomemben že zato, da do naslednjega večjega obroka ne posegamo po nezdravih prigrizkih, je pred časom v članku za Delo poudarila Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko. S temi prigrizki lahko prvi zdrav in obilnejši obrok odložimo celo do večerje. »Čas dneva, v katerem zaužijemo največ kalorij, ni pomemben samo pri vzdrževanju zdrave telesne teže, temveč pri zmanjševanju tveganja za razvoj kroničnih obolenj, kot so srčno-žilne bolezni in sladkorna bolezen tipa 2,« je poudarila Zupaničeva. Zajtrk prav tako pomaga pri dopoldanskih kognitivnih funkcijah, kajti če smo lačni, smo manj učinkoviti in bolj razdražljivi.
 

Na koncu odločijo potrošniki

V ZPS so v sodelovanju z mariborsko univerzo ter fakultetami za zdravstvene vede (v okviru nacionalnega programa na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje 2015–2025) preverjali ponudbo v prodajnih avtomatih, ki so dostopni študentom oziroma obiskovalcem zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanov. Ugotovili so, da so ti avtomati neizkoriščen potencial za spreminjanje prehranskih navad prebivalstva.

Skoraj polovica anketiranih v raziskavah v letih 2016 in 2018 je namreč dejala, da iz teh naprav kupujejo sladke prigrizke. »Tako celo v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, ki naj bi bile zgled pri ohranjanju javnega zdravja, v avtomatih prevladujejo prigrizki in pijače z nizko hranilno vrednostjo ter visoko vsebnostjo kalorij, maščob, soli in sladkorja,« je poudarila Jasmina Bevc Bahar, predstavnica za odnose z javnostjo v ZPS.



Zato so pripravili priporočila za polnjenje prodajnih avtomatov in ti bi lahko postali del razpisnih pogojev, ki jih inštitucije postavijo lastniku oziroma upravljavcu avtomata. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko je tako sklenil, da so na koncu ključni ustvarjalec vendarle ponudbe potrošniki, torej vsak uporabnik avtomatov. »Potrošniki s svojimi nakupnimi odločitvami usmerjajo ponudnike, ki postopno bogatijo ponudbo tistih živil, ki so najbolj atraktivna. Če bo povpraševanje po živilih z ugodnejšo hranilno sestavo večje, se bo vsekakor povečevala tudi ponudba. Nasprotno pa bodo dolgoročno iz ponudbe izginjali izdelki, ki niso prodajno zanimivi.«