Omrežnína

Kljub stotinam prazničnih lučk, ki nas spremljajo ves december, se je marsikomu ob prejemu položnice za električno energijo stemnilo pred očmi. Razlog je bila omrežnina, ki je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika razložena kot plačilo za uporabo elektroenergetskega omrežja. Beseda se je v zadnjih dneh pojavljala zlasti v zvezah dvig omrežnine, cena omrežnine, izračun omrežnine, strošek omrežnine, višina omrežnine, zamrznitev omrežnine.

Samostalnik omrežnina je v neposredni povezavi s samostalnikom omrežje, in sicer v slovarskem pomenu poti, kanali, napeljave s pripadajočimi objekti na določenem območju. Samostalniki, tvorjeni z obrazilom -ina, pogosto izkazujejo raznovrstne dajatve, pristojbine oziroma prispevke. Končaj -ina je lahko naglašen (na primer cestnína, parkirnína, mostnína, plovnína, kilometrína) ali nenaglašen (na primer dávščina, kanálščina, urbárščina).

Živimo v obdobju, ko se na državljane prenaša vedno večja finančna bremena. Ob vsem tem dogajanju se lahko vprašamo, kaj se zgodi s prihodki iz vseh mogočih dajatev. Ali se prihodki iz omrežnine res uporabljajo za vzdrževanje in upravljanje elektroenergetskega omrežja? Ali se prihodki iz parkirnin uporabljajo za urejanje plačljivih omrežij parkirišč? Ali se prihodki iz cestnin resnično namenjajo vzdrževanju avtocestnega omrežja? Ali morda s plačevanjem teh dajatev nehote vzdržujemo in podpiramo tudi kaka druga bolj lakomna omrežja v ozadju?

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Tanja Mirtič.