Režim

Beseda režim ima po SSKJ vsaj dva glavna pomena: poleg s predpisi, pravili določenega načina življenja, ravnanja jo še pogosteje uporabljamo za označevanje načina vodenja, upravljanja kake organizirane skupnosti, zlasti države.

Iz gradiva, zbranega v referenčnem korpusu pisne slovenščine Gigafida 2.0, pa izhaja, da se beseda v tem primeru ne rabi za poimenovanje kar kateregakoli načina vodenja ali upravljanja, temveč pretežno označuje zlasti tiste državne entitete, ki jih večji del družbe vidi v negativni luči.

Med najpogostejšimi sopojavnicami naletimo na primer na pridevnike avtoritarni, diktatorski, represivni, totalitarni, na evfemizma bivši in prejšnji režim, besedna zveza demokratični režim pa je v primerjavi z navedenimi zastopana znatno redkeje. Posebej povedne so zveze, v katerih beseda režim nastopa kot desni prilastek samostalniškega jedra: med njimi najdemo nasilje in zločine režima, njegove kritike, nasprotnike in žrtve ter na drugi strani privržence, podpornike, zaveznike in zaveznice.

Dobro zastopane so tudi zveze padec, rušenje, sprememba in strmoglavljenje režima, medtem ko se uvedba in vzpostavitev nanašata skoraj izključno na drugi pomen besede.

Rabo lahko spremljamo tudi v realnem času, na primer pri poročilih o zaostritvi odnosov med kitajskim režimom in ameriško vlado, rožljanju z orožjem med Izraelom in iranskim režimom, grožnjah Putinovega režima za vzhodno mejo Evrope in aktualnem strmoglavljenju režima Bašarja al Asada v Siriji.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Janoš Ježovnik.