Vročina je resda popustila, v minulih poletnih tednih pa so se tudi prebivalci Ljubljane in obiskovalci mesta hvaležno zatekali v senco dreves. Lani in letos so v mestni občini zasadili okoli 1700 novih, ki bodo na različne načine pripomogla, da bo mesto laže dihalo. Ne samo v najbolj vročih poletnih mesecih, ampak na splošno v prihodnosti, kajti z zasaditvami dreves tudi blažijo spremembe, ki prihajajo.



Na novo posajena drevesa je mogoče opaziti po vsej Ljubljani; kot pravijo na občini, so v nekaterih primerih nadomeščali manjkajoče drevje, precej so ga zasadili v sklopu prenove (na Letališki, Tržaški in Zadobrovški cesti), zasnovali so tudi nekaj novih drevoredov, denimo ob Celovški cesti, Poti Rdečega križa, Brdnikovi, Vojkovi, Dimičevi … Vsega skupaj so delavci JP Voka Snaga, ki skrbijo za približno 40.000 dreves na javnih površinah, od začetka lanskega leta do zdaj posadili več kot 1530 dreves.

Nekaj jih je dodal tudi občinski oddelek za varstvo okolja; lani jih je zasadil 159, letos še 22; po večini so to sadna drevesa, kot so hruški junijska lepotica in viljamovka, jablane beličnik, elstar, topaz in carjevič, domača sliva, češnje van in burlat, kot so naštevali, pa tudi divja češnja, bela vrba, lipa, dob in javor.
 

Tudi vrste, manj občutljive na sušo

V zadnjih letih dajejo večji poudarek biotski pestrosti, zato poskušajo saditi karseda veliko različnih drevesnih vrst, uvajati so začeli tudi takšne, ki so manj občutljive na sušo, kot je srčastolistna jelša. Sicer pa so za zasaditev v urbanih okoljih primerne vse vrste, ki dobro prenašajo mestno klimo, niso invazivne in niso strupene, so povedali skrbniki mestnih dreves.

Mesta, močno obremenjena s prometom, seveda niso idealno okolje za drevesa; zaradi zaostrenih rastnih razmer tam v povprečju doživijo le kakih 40 odstotkov pričakovane naravne starosti. Sto let stara obcestna drevesa so tako prej redkost kot pravilo, boljše razmere so v parkih, kjer je takih primerkov lepe starosti videti več. Življenjska doba dreves je sicer odvisna od več dejavnikov, med njimi so vremenske razmere, rastni prostor, objekti in dejavnosti v okolici, promet, okolje, skrb oziroma nega, posegi v prostor v bližnji okolici …, zato se število tistih, ki jih je treba vsako leto odstraniti, spreminja.



»Odstranjujemo samo drevesa v fazi odmiranja ali invazivne vrste, ki povzročajo škodo. Če je zasajena vrsta, ki na območju ne uspeva dobro, jo nadomestimo s primernejšo. Ko se pojavi potreba po odstranitvi drevesa z nekega območja, skladno s strokovnimi smernicami skrbno proučimo vse možnosti, ki bi pripomogle k ohranitvi rastline,« zagotavljajo na MOL.

V nekaterih primerih to ni mogoče; takrat poskušajo drevo presaditi, če pa tudi to ni izvedljivo, ga odstranijo in nadomestijo z novim ali celo več drevesi. Analiz, s katerimi bi ugotovili, kakšen je vpliv dodatno zasajenih dreves na zrak v mestu, niso delali, a dvomijo, da bi bile spremembe merljive. »S saditvami kvečjemu blažimo spremembe, ki prihajajo.«
 

Pomembna ohranitev starih dreves

Neposredne učinke dreves lahko sicer zaznajo meščani, če ne drugega, ko začutijo hlad sence v vročih dneh. Mlada drevesa, ki so jih zasadili v zadnjih letih, so z njo sicer še skromna. Po približno dvajsetih letih pa je, odvisno od hitrosti rasti posamezne vrste in talnih razmer, lahko drevo že tako veliko, da vsaj v omejenem obsegu začne opravljati svoje funkcije, med drugim senčenje. Vsekakor pa se tudi dvajset let staro drevo glede tega ne more primerjati s kakšno bohotno stoletno bukvijo. Ohranitev starih, velikih dreves je zato pomembnejša od saditve novih, so dodali na občini.



Znano je, da drevesa vplivajo na psihofizično počutje ljudi v mestu ter veliko pripomorejo k zdravju, lepoti in funkcionalnosti okolja. »S tem, ko drevje vpliva na temperaturo in vlažnost zraka, zadržuje prašne delce, hrup, veter in padavinske vode, proizvaja kisik, zadržuje sončno sevanje in čisti zrak, pomembno prispeva h kakovosti bivalnega okolja ljudi, živali in rastlin v mestu,« poudarjajo na MOL.

Prav v vročih dneh v avgustu so se tako na Dunaju spomnili, da tudi te veličastne rastline, ki meščanom dajejo lepo senco, trpijo v vročini. »Podnebna kriza in s tem povezana dolga vročinska obdobja s temperaturami nad 30 stopinj Celzija niso izziv le za ljudi, temveč za mestna drevesa,« je spomnil dunajski mestni minister za podnebje Jürgen Czernohorszky. Zato so meščane povabili, da pomagajo skrbeti zanje.



V pilotnem projektu, ki ga za zdaj izvajajo v okrožjih Floridsdorf in Donaustadt, so prilagodili devet hidrantov, iz katerih si lahko botri dreves natočijo vodo in jih v vročih dneh zalivajo, v ta namen so dobili tudi posebne, devetlitrske vrečke, v katerih enostavno prenašajo vodo, uporabijo pa jih lahko tudi za druge namene, denimo nakupovanje.

Mesto Dunaj sicer skrbi za več kot 500.000 dreves, vsako leto pa jih posadijo še 4500, saj se zavedajo, kot so zapisali, da sveže zelenje v gosto poseljenih predelih hladi ozračje, nase veže fini prah in ogljikov dioksid ter zagotavlja življenjsko pomemben kisik.



 

Zasajanje dreves ob poti spominov

V Ljubljani za drevesa na javnih površinah, kot rečeno, skrbi javno podjetje Voka Snaga, na zasebnih površinah pa so zanje odgovorni lastniki in morajo med drugim poskrbeti za to, da nikogar ne ovirajo in da ne ogrožajo prometne varnosti. Za zdaj mesto prebivalcev ne spodbuja, da bi sami zasajali drevesa na javnih površinah, navsezadnje je za to predpisan standard, ki pravi, da morajo imeti ob saditvi obseg od 18 do 20 centimetrov, za kar pa že potrebujejo gradbene stroje. »Manjša drevesa niso primerna, ker še nimajo formirane krošnje, poleg tega so bolj občutljiva na vandalizem,« poudarjajo na MOL.

Akcije zasajanja dreves sicer izvaja društvo Zeleni prstan Ljubljana, ki si prizadeva za ohranitev namena, pomena in videza Poti spominov in tovarištva. Kot je povedala predsednica društva Nuša Kerševan, raste ob tej poti okoli 7000 dreves, v zadnjih letih so jih približno 200 zasadili donatorji in tako ob njih dobili ploščico z imenom. Lani, recimo, je bilo novih dvajset, letos ducat, v zadnjih letih se število zlagoma zmanjšuje, tudi zato, ker zmanjkuje prostora. Obstajajo namreč pravila o tem, na kakšni razdalji morajo rasti, poleg tega to ne smejo biti prav majhne rastline, da ne izstopajo preveč izmed preostalih, je povedala sogovornica. Takšna drevesa zato niso poceni, stanejo približno 750 evrov; v glavnem sadijo lipe, javorje, breze in vrbe.



Dvakrat na leto, ob dnevu zemlje in dnevu miru, drevesa zasadi tudi samo društvo in jih posveti ljudem, ki so v življenju kaj naredili za pot, katere poslanstvo je med drugim ohraniti spomin na območje, kjer je v času okupacije Ljubljane potekala žičnata ograja. Zdaj ima predvsem rekreacijsko vlogo, je spomnila Nuša Kerševan; kako je priljubljena, se je pokazalo zlasti v obdobju epidemije in ukrepov za zajezitev virusa, predvsem pa je to tisti zeleni obroč, ki je pripomogel k temu, da je bila Ljubljana zelena prestolnica.

Akcijo zasajanja dreves je marca letos izvedel tudi Lions klub Ljubljana ob trideseti obletnici delovanja. V najstarejšem drevoredu v parku Tivoli, Cekinovem drevoredu, so posadili 30 dreves ter tako pripomogli k restavriranju tega zaščitenega dela parka.