Ali imamo dovolj vitamina D, lahko preverimo z vprašalnikom

Drugi november je postal že prepoznaven kot dan, ko nas spomnijo, da sodobni človek, pogosto zaprt za štirimi stenami, ne dobi dovolj vitamina D. Letošnji svetovni dan poteka pod sloganom Ustavimo pomanjkanje vitamina D. Jeseni in pozimi namreč kar 80 odstotkov odraslega prebivalstva ne dobi dovolj tega vitamina, ki je zelo pomemben tudi za krepitev imunskega sistema. 

Ni čudežna tabletka, pomaga pa

V poletnih mesecih, ko so dnevi daljši in že zaradi prijetnejših temperatur več časa preživimo na prostem, je mogoče potrebe telesa po vitaminu D pokriti že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, jeseni in pozimi pa ključni vir vitamina D prehrana. Ker že več leto zapored, zlasti pa od pandemskega zaprtja, zdravniki in strokovnjaki za prehrano ugotavljajo, da so ti vnosi prenizki, so letos je Inštitut za nutricionistiko na portalu www.prehrana.si objavil vprašalnik, s pomočjo katerega lahko uporabniki  ugotovijo, ali količine vitamina D, ki ga zaužijejo, ustrezajo priporočilom za odrasle osebe. Orodje so razvili v okviru državnega projekta Nutri-D za raziskovalne namene, zdaj pa je brezplačno na voljo tudi prebivalcem. Od včerajšnje prve objave do zdaj ga je izpolnilo že 1800 oseb, skoraj 7000 jih je kliknilo na nagovor.

Pozimi vsaj 20 mikrogramov

Kot je pojasnil dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko, so v okviru več raziskav v preteklih letih že ugotovili velika sezonska nihanja v preskrbljenosti prebivalcev z vitaminom D. »Med novembrom in aprilom je imelo kar 80 odstotkov odraslih pomanjkanje tega vitamina, približno 40 odstotkov pa celo hudo pomanjkanje. To smo povezali z zelo nizkimi prehranskimi vnosi vitamina D. Mnogi ga povprečno s prehrano zaužijejo manj kot tri mikrograme na dan, pozimi pa bi ga za pokrivanje potreb morali vnesti vsaj 20 mikrogramov.« Rezultati o pomanjkanju vitamina D v Sloveniji so bili objavljeni sočasno s pojavom epidemije covida-19. »Podatki kažejo, da se je odtlej bistveno povečal obseg dodajanja tega vitamina z zdravili ali prehranskimi dopolnili. Ocenjujemo, da je prejšnjo zimo vitamin D prehrani dodajala približno polovica odraslih,« je še v sporočilu za javnost izjavil Pravst.

FOTO: Shutterstock

Zlasti v času pandemije se je prodaja tovrstnih izdelkov tudi zelo povečala; že leta 2020, ki ga je najbolj zaznamovala pandemija, so iz ljubljanskih lekarn poročali, da je bila prodaja prehranskih dopolnil, ki vsebujejo vitamin D3, in zdravil brez recepta z vitaminom D3 večja za kar 95 odstotkov. Vendar pa je na trgu veliko nepreverjenih izdelkov, ljudje se prav tako sprašujejo, kdaj je sploh smiselno dodajati ta vitamin in koliko. »V naših raziskavah smo ugotovili, da nekateri prebivalci sicer poročajo o dodajanju tega vitamina s farmacevtskimi pripravki, vendar je njihov dnevni odmerek lahko prenizek, nekateri pa celo poročajo o zelo visokih odmerkih, ki že predstavljajo zdravstveno tveganje,« je opozorila dr. Katja Žmitek, vodja projekta Nutri-D.

V okviru projekta razvijajo tudi novo presejalno metodo za identifikacijo oseb z visokim tveganjem za pomanjkanje vitamina D, pri kateri upoštevajo življenjski slog in druge dejavnike tveganja. Zato na Inštitutu za nutricionistiko zbirajo prostovoljce za brezplačno določitev preskrbljenosti z vitaminom D s preiskavo krvi. Kandidate za raziskavo bodo izbirali med uporabniki omenjenega vprašalnika. 

Le ogrožene skupine ga dobijo brezplačno

Endokrinologinja dr. Marija Pfeifer skupaj z drugimi strokovnjaki prav tako že že več let opozarja na problem pomanjkanja vitamina D. »Uspelo nam je že, da nekatere najbolj ogrožene populacijske skupine danes zdravilo lahko dobijo na recept. To so osebe, ki zaradi zdravstvenih razlogov pretežno bivajo v zaprtih prostorih, na primer oskrbovanci domov za starejše občane. Nekoliko manj ogrožena splošna populacija je odvisna predvsem od svoje ozaveščenosti in zmožnosti, da si vitamin D kupijo sami. Čeprav bi želeli, da bi bil vitamin D vsaj pozimi vsem na razpolago brezplačno, tudi v tujini ni tako,« je spomnila. Zato upa, da bodo z omenjenim presejalnim orodjem uspeli prepričati odločevalce in zdravstvene zavarovalnice, da bi najbolj ogroženim osebam, ki še niso zajete v indikacijskih skupinah za predpisovanje, omogočili dostop do vitamina D na recept, ali da bi sprejeli odločitev o obveznem bogatenju nekaterih živil z vitaminom D in izboljšali preskrbljenost celotne slovenske populacije.

Projekt Nutri-D izvaja Inštitut za nutricionistiko v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Fakulteto za aplikativne vede in UKC Ljubljana, financirata pa ga Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno dejavnost. Validacija orodja je bila objavljena v znanstveni reviji Frontiers in Nutrition.