Sončiti se ali ne sončiti se, to ni več vprašanje

Epidemiološko gledano primerjava dolžine življenja in bolezni kaže, da je na svetu veliko več življenj izgubljenih zaradi pomanjkanja sončnih žarkov kot zaradi bolezni povzročenih z njimi. Dermatologi na drugi strani sistematično opozarjajo na škodljivosti UV žarkov na kožo.

Ob poplavi nasprotujočih se informacij ljudje postanemo hitro zmedeni. Po eni strani slišimo veliko opozoril o nevarnostih sončnih žarkov, na drugi pa o kroničnem pomanjkanju vitamina D, najbolj razvpitem in od sonca odvisnem vitaminu.

Če dobivamo dvoumne informacije, si vzamemo pač tiste, ki ustrezajo v naš osebnostni profil. Pojavljajo se nam misli, ki pripeljejo do čustev in seveda reakcij, ki so pogosto nerazumske.

In prav to se zdi, da se dogaja tudi pri našem odločanju izpostavljenosti soncu. Nekateri se zaradi številnih opozoril začnejo sonca bati in se ne prikažejo zunaj razen pod debelo plastjo sončne kreme in širokimi klobuki, spet drugi se kot ražnjiči pražijo na plaži za lepši odtenek pod pretvezo, da polnijo zaloge vitamina D.

A naj vas potolažim. Tudi strokovnjaki niso složni. Epidemiologi in dermatologi so si (vsaj na prvi pogled) na nasprotnih bregovih.

Ugoden vpliv sonca na zdravje je bil obširno opisan v prejšnjem članku. Tokrat pa si poglejmo fizikalne lastnosti in škodljive učinke sončnih žarkov, koliko jih potrebujemo in kako se zaščitimo.

Sonce, oče življenja

UV žarkov je več vrst in so prostemu očesu nevidni

Sončna svetloba je elektromagnetno valovanje, ki vsebuje ultravijolične žarke, vidno svetlobo in infrardeče žarke, ki jih čutimo kot toploto. UVA žarki predstavljajo 95-odstotkov UV sevanja. Zemljo dosegajo precej enakomerno preko celega dneva. Predirajo ozonsko plast, oblake in steklo. V kožo prodirajo relativno globoko in so odgovorni za staranje kože in nastanek raka, manj pa povzročajo opeklino in porjavitev.

UVB žarki predstavljajo okoli 5-odstotkov UV žarkov. Zemljino površino dosegajo predvsem sredi dneva. Delno jih zaustavi ozonska plast in popolnoma steklo. Povzročajo opeklino in porjavitev ter manj staranje in rakave spremembe. So tisti, ki v koži tvorijo vitamin D. UVC žarki predstavljajo manj kot odstotek žarkov, ki ne prodirajo globoko v kožo in za zdravje nimajo večjega pomena.

Kar 90 kilogramov sladkorja na osebo na leto

Sončni žarki so brez dvoma tudi škodljivi

V neskončno študijah so dokazali škodljivost sončnih žarkov na kožo. UV sevanje je znan karcinogen. Na soncu pogosto izpostavljenih predelih, kot je obraz, se pojavljajo večinoma manj nevarne vrste raka kot sta bazalno celični karcinom (BCC) in nekoliko bolj nepredvidljiv ploščatocelični karcinom (SCC). Tekom življenja je možnost nastanka teh dveh rakov okoli 30-odstotna. Maligni melanom (MM), ki je najbolj neugodna oblika raka, se pri moških velikokrat pojavi na hrbtu in pri ženskah na spodnjih okončinah. Kot dejavnik tveganja je pomembno predvsem število opeklin v življenju in manj kronična izpostavljenost soncu. Poleg rakavih bolezni povzroča prekomerno UV sevanje tudi opekline, hitrejše staranje kože, zaviranje imunskega sistema, nastanek sive mrene in degeneracijo makule.

Škodljivost sončnega sevanja nedvoumno potrjuje tudi razporeditev ras po svetu. V tropskem predelu so rase izrazito temnopolte, saj velika količina melatonina ščiti kožo pred škodljivimi učinki žarkov. Narava je torej za zaščito poskrbela sama.

Koliko sonca potrebujemo?

Vprašanje za milijon evrov. Mnogo učinkov sonca še ne poznamo ali pa jih samo domnevamo. Najbolje raziskan je vsekakor vitamin D. Koliko se ga proizvede, je odvisno od prisotnosti UVB žarkov, ki so prisotni predvsem sredi dneva in ne prehajajo skozi steklo.

Vpliva tudi zemljepisna širina, višina nad morjem, oblačnost, smog, količina melanina v koži in uporaba sončnih krem. Podatki kažejo, da je ob primernih pogojih 10- do 15 minut obsevanja kože rok in nog 2-do 3-krat tedensko s soncem zmerne jakosti (ne povzroča pordečitve kože) enako kot jemanje 3000 IU vitamina D preko prehranskega nadomestila. Maksimalna zmožnost kože za produkcijo vitamina D je kar 1000 IU na minuto.

Skratka, ob pravih pogojih potrebujemo relativno malo sončnega sevanja za zadostitev potreb po vitaminu D. Nekatere evropske države priporočajo vsaj 15 minut izpostavljenosti vsaj rok in nog soncu dnevno med 10. in 15. uro in ne več kot 30 minut izpostavljenosti v tem času brez zaščite.

Naša koža bolj trpi, kot si mislimo

Zaščita pred soncem

Najboljša zaščita proti soncu je zagotovo fizična s primernim oblačilom. Veliko proizvajalcev oblačil že zapiše tudi informacijo o prepuščanju sevanja določene tkanine s faktorjem zaščite. Predvsem je treba zaščititi najbolj izpostavljene predele, kot je glava s pokrivalom in ne pozabiti tudi na zaščito oči.

FOTO: Jure Eržen/Delo

Sončne kreme so se izkazale kot učinkovita zaščita proti opeklinam kot tudi proti vsem vrstam kožnega raka, ki jih primerna uporaba znižuje za okoli 40-odstotkov. Težava, ki obstaja, je predvsem nepravilno nanašanje. Pogosto nanesemo sončne kreme premalo, kot bi bilo potrebno za učinkovito zaščito. V nasprotju s prepričanjem sončne kreme ne prekinejo popolnoma izdelave vitamina D v koži, saj na primer faktor 15 v najboljšem primeru filtrira 93-odstotkov UVB žarkov, faktor 30 pa 97-odstotkov.

Uporaba sončnih krem ima tudi svoje škodljive učinke na telo, ki so pa slabo raziskani. Aktivne substance kemijskih krem se skozi kožo vsrkajo in se verjetno ob redni uporabi nabirajo v telesu, a ne vemo, ali to povzroča škode, koristi pa zagotovo ne. Pojavljajo se raziskave, ki govorijo tudi o hormonskih efektih teh snovi, predvsem zmanjšani moški plodnosti. Težava sončnih krem je tudi škodljivost za okolje, saj se nabirajo v določenih ribah in pospešujejo izginjanje koralnih grebenov.

Zakulisje športnih poškodb, tudi Rogličevih

Ravnovesje med tveganjem in dobrobitjo

Kdo torej zmaga? Dermatologi ali epidemiologi? Oboji so hkrati zmagovalci in poraženci. Tako lažniva je pač statistika. Če se osredotočimo na zdravje enega drevesa, to še ne pove nič o zdravju celotnega gozda. In obratno. Zdravje gozda še ne pove nič o zdravju posameznega drevesa.

Zaključimo lahko torej, da je smiselno ločiti posameznika in populacijo. V celotni populaciji smo povprečno premalo izpostavljeni soncu, a kot posamezniki smo si izrazito različni. Nekateri preveč, nekateri premalo. Kako se torej odločiti, da bo sonca ravno prav? Informirajmo se in uporabimo staro dobro kmečko pamet.