Rumene cepilne knjižice niso nič novega, še zlasti obrabljene so tiste, ki jih s sabo prenašajo popot­niki. Zdaj se na virtualnem vrhu EU, ki je sicer namenjen strategiji cepljenja evropskih državljanov proti covidu-19, začen­ja razprava o tem, ali ne bi bilo smiselno uvesti potrdil o tovrstni zaščiti pred novo koronavirusno boleznijo, ki bi cepljenim, denimo, omogočila potovanja. V Sloveniji so takšni rešitvi naklonjeni, a pod pogojem, da je cepivo dostopno vsem.



Predsednik vlade Janez Janša je v zvezi s pobudo o uvedbi potrdila o cepljenju, ki jo je dal grški premier Kiriakos Micotakis, že dejal, da se bo to prej ali slej zgodilo, navsezadnje ne gre za nič novega, saj morajo potniki za obisk posamez­nih držav že zdaj pokazati potrdila o cepljenju.

Tudi na evropski ravni so naklonjeni uvedbi enotnega potrdila o cepljenju rešitvi, vendar je veliko odprtih vprašanj – še vedno, denimo, ni znano, ali ljudje, ki so zaščiteni s cepivom, virus kljub temu lahko prenašajo, doreči je treba pogoje, pod katerimi bo mogoče take certifikate uporabljati in v kakšne namene, predvsem pa je treba najprej vsem omogočiti cepljenje in preprečiti diskriminacijo. Kot je poudaril podpredsednik evropske komisije Maroš Šefčovič, ne smejo dovoliti, da bi omejili pravice in svoboščine tistih, ki se ne morejo ali ne želijo cepiti. »Evropa je celina pravične obravnave in nediskriminacije. To je izhodišče vseh razprav o tem vprašanju,« dejal.

Za dokazila o cepljenju je ključno, da so sprejeta v drugi državi članici, torej, da zanje obstajajo skupni standardi. Države članice naj bi se za začetek po predlogu evropske komisije dogovorile o skupnem pristopu, ki bo omogočil hitro uporabo potrdil držav članic v zdravstvenih sistemih po vsej EU in zunaj nje. O drugih možnostih uporabe, denimo za potovanja, se bodo odločali pozneje. Ker časovni okvirji niso znani, je mogoče pričakovati, da bo letošnja poletna sezona – če še ne bo precepljenosti – polna ad hoc rešitev po državah, zlasti tistih, ki so močno odvisne od turizma.
 

Kot pri cepljenju proti rumeni mrzlici

Uvedbo potrdil o cepljenju podpira tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje, edini pomislek je v enakosti: »Takšen pristop je dober, ko bo cepivo vsem na razpolago. Torej takrat, ko se bo lahko vsak, ki bo želel, tudi cepil.« Poleg tega je pomembno, kot so zapisali v odgovoru na naša vprašanja, da se EU poenoti na ravni nabora podatkov in tehnične infrastrukture. Dober vzorec je že mednarodni certifikat o cepljenju proti rumeni mrzlici, pri čemer bi bila dobrodošla digitalna nadgradnja.

Cepljenje proti rumeni mrzlici, ki jo prenašajo okuženi komarji in se pojavlja v nekaterih predelih Afrike in Južne Amerike, sodi po mednarodnem zdravstvenem pravilniku med tista, ki jih države lahko zahtevajo od potnikov pri vstopu na njihovo ozemlje. Tudi sicer je mednarodna cepilna knjižica dokument, ki je sprem­ljevalec na mnogih potovanjih zunaj Evrope.


 

Podpirajo tako teste kot cepljenje

Uvedbi cepilnih potnih listov, kakor se je v medijih že uveljavilo poimenovanje, so naklonjeni tudi na ministrstvu za gospodarstvo, saj menijo, da bi enotni register cepljenih lahko pripomogel k normalizaciji potovanj v zasebne in poslovne namene. »S številom okužb in stanjem epidemio­loške slike je namreč povezano obratovan­je mnogih gospodarskih dejavnosti, tako v Sloveniji kot v vsej EU, še posebno na področju turizma, gostinstva in industrije srečanj, zato je uvedba ukrepov, ki zmanjšujejo možnosti za prenos okužb s koronavirusom, bistvenega pomena,« so zapisali.



Kako si želijo rešitve iz zdajšnjega stanja, je mogoče sklepati tudi iz pogovora z Mihom Kovačičem s Kongresnega urada Slovenije. Industrija srečanj, ki se je ustavila 12. marca lani, je bila v letu ob kakih 250 milijonov evrov prihodkov (ocena je narejena na podlagi rezultatov iz leta 2019), po najboljšem scenariju lahko prve dogodke, razen morebitnih koncertov poleti, pričakujejo jeseni, bolj verjetno pa od leta 2022 naprej na ravni Evrope. Za mednarodne dogodke z udeleženci z vsega sveta pa bo zamik še kakšno leto ali dve daljši. »Nihče ni pričakoval, da bo drugi val epidemije tako hud, zdaj nad nami še vedno visi grožnja tretjega vala in novega seva, kar vsekakor vpliva na načrtovanje dogodkov,« je opisal trenutne razmere.



Nekaj so jih v tem času sicer lahko izvedli virtualno, a kakor ugotavljajo organizatorji, to ne more nadomestiti stika v živo. »Dogodki v živo se bodo vrnili veliko prej, kot si mislimo,« verjame Kovačič, zato v kongresnem uradu podpirajo vse, kar lahko pomaga njihovi dejavnosti, tako hitre teste kot cepljenje. »Če bodo cepilni potni listi uvedeni, bodo vsekakor zelo dobrodošli,« je poudaril. Kdaj bo sprejeta politična odločitev na ravni Unije, resda še ni znano, je dodal sogovornik, a ker EU ženejo naprej gospodarstvo, razvoj in znanost, je prepričan, da se bo tudi za to – ob upoštevanju pravičnosti in nediskriminacije – našla politična volja.
 

STO: varno in nediskriminatorno

Nekaj več zadržanosti do uvedbe tovrstnih potrdil je zaznati pri Slovenski turistični organizaciji. »Na STO menimo, da je v turizmu treba zagotoviti predvsem varen način potovanj, ki mora biti ustrezno reguliran in nediskriminatoren pri uveljavitvi pravice do svobodnega gibanja,« so zapisali v odgovoru.

Po njihovem bodo ključnega pomena pri nadzorovanju in omejevanju prenosa okužb s covidom-19 predvsem koordinirani protokoli sproščanja in usklajeni varnostni ukrepi na evropski in globalni ravni, med katerimi poudarjajo testiranje pred potovanji. Navedli so še opozorilo Svetovnega potovalnega in turističnega sveta (WTTC), da popotniki ne predstavljajo večjega tveganja kot drugi člani skupnosti, če upoštevajo vse mednarodno priznane protokole za zdravstveno varnost.