Na počitnice z avtom in v zadnjem trenutku

Leto 2020 je od daljših potovanj odvrnilo tudi mnoge zagrete popotnike, ne pa docela od razmiš­ljanja, kam in kako v letu 2021. Katarina in Rok Hočevar, ki ju poznamo pod imenom Lahkih nog naokrog, imata za zdaj en večji cilj in veliko majhnih, jasno pa je, da ne bosta toliko potovala z letalom in da bo njuna streha nad glavo največkrat šotor. Brez trd­no začrtanih ciljev so tudi drugi popotniki, s katerimi smo se pogovarjali že v času prvega vala epidemije.



Kakšnih fiksnih ciljev nimata, pravi Katarina Hočevar, bolj želje, čeprav pričakujeta, da do pomladi večji premiki ne bodo mogoči. »Na des­tinacije je še mogoče priti, a je to lahko precej neodgovorno in povezano z zapleti, kot je karantena, ki lahko podaljša potovanje,« pojasni Rok Hočevar. Prva na seznamu para je Mehika. Rok je namreč zmagal na fotografskem natečaju, ki mu je prinesel za nagrado letalski vozovnici bodisi tja bodisi v Kanado.

Najprej sta nameravala v slednjo, a potovanja zaradi pandemije ni bilo mogoče uresničiti, zato si zdaj želita, da bi si hladne mesece popestrila s počitnicami na toplem. Še vedno pa je pri tem veliko zadržkov, prvi je že ta, da ne moreta niti iz regije, njun polet pa je mišljen iz Milana ali Münchna in s prestopom v Londonu. »Če ne bo uspelo z Mehiko, spet upava na zgodnjejesensko potovanje v Kanado,« razmišljata sogovornika.
 

Tudi Slovenije ne zmanjka prav kmalu

Vsekakor pa si bosta privoščila več izletov po Sloveniji, in ko se meje odprejo, po hribih v okoliških državah – Avstriji in Italiji, pa tudi drugod po Evropi. »Zdi se mi, da bo v prihodnjih dveh letih v ospredju predvsem narava, še bolj se bo razmahnil način potovanja, ki je bil dotlej značilen za avtodomarje,« pravi Rok. Kampiranje je tudi po njunem prepričanju varen način počitnikovanja, saj imajo popotniki svojo opremo, prav tako se lahko precej izognejo stikom z drugimi turisti. V tem letu bomo po njunem mnen­ju vsaj v Evropi počitnikovali z last­nim prevozom in načrtovali izlete v zadnji minuti.



V minulih letih in zlasti v prejšnjem sta tudi Katarina in Rok raziskovala Slovenijo in ob obisku vsakega njenega dela se jima še zmeraj razkrije mnogo novih mož­nosti. »Poleti in jeseni sva hodila po državi, raziskala sva jugovzhod­ni del, a še vedno ne vsega,« se smeje Katarina.
 

Najprej po Evropi

V stik smo stopili tudi s Tadejem Bolto (blog Pripeljite mi horizont). Kot pravi, ima veliko ciljev, a načrtov ne dela. To se mu zdi v časih, ko se razmere spreminjajo iz tedna v teden, če ne celo iz dneva v dan, nesmiselno. »Že tako se rad prepus­tim trenutnim idejam, financam in času, ki ga imam na voljo, in se na podlagi tega sproti odločam, kam bi šel.« Že nekaj časa sanja o Karakorumu ali Ladaku, morda se najde priložnost za Afriko, razmišlja. Zadnje poletje je preživel na Norveškem in morda se bo znova odpravil z avtom proti severu, tudi vzhod Evrope mu je še popolnoma neznan. »A bistveno je, da ne nehamo sanjati. To je morda tisto upanje ali opora, ki bosta pomagala, da se laže prebijemo skozi to obdobje.«



Podobno v popotniški družini Nine Kogej (Nina potuje) načrtov za letos še nimajo: »Lani jih je bilo toliko, potem pa je večina padla v vodo, uresničiti nam je uspelo le potovanje na Korziko. Za letos vemo samo to, da se bomo takoj, ko bo situacija bolj stabilna in se bodo nekatere meje odprle, podali v katero od evropskih držav.«

Tudi Nina Kogej predvideva, da bodo v tem letu bolj kot ne omejeni na Evropo, kar v njihovem primeru ni slabo, saj imajo radi potovanja z avtom. Še od lani se spogledujejo s Sicilijo, mikajo jih, recimo, še Skandinavija, Srbija in Grčija. »Če nam uspe skočiti v Tunizijo, Maroko ali morda Turčijo, pa bo to v teh nenavadnih časih že pravi popotniški podvig. Vseeno upam, da se motim in da me bodo razmere tako presenetile, da se še letos znajdemo kje na drugem koncu sveta.«