BRUSELJ - Kako pospešiti cepljenje, je v času omejene proizvodnje cepiv, nadaljevanja zaprtij v državah članicah in nevarnosti hitrejšega širjenja okužb postalo ključno vprašanje za evropsko politiko. To bo glavna tema videovrha EU v četrtek.
Kočljivo vprašanje je potrdilo o cepljenju. Grški premier
Kiriakaos Micotakis takšen cepilni »potni list« vidi kot pot do ponovnega zagona svobodnega gibanja znotraj EU. »Kaj lahko narediš z dokazilom, da si bil cepljen?« je temeljno dilemo držav članic v imenu predsedstva svetu EU povzela portugalska državna sekretarka za EU
Ana Paula Zacarias. Negotovosti da je veliko, a v Uniji bi morali ohraniti meje odprte ter zagotoviti delovanje schengenskega sistema in notranjega trga.
Tveganje hudih frustracij
V Nemčiji razpravo vidijo kot prenagljeno, saj še ni jasno, kako cepivo sploh deluje, denimo glede preprečevanja prenosa okužbe. Med podporniki čimprejšnjega širokega odprtja vrat za potovanja so turistične države. Tudi predsednik evropskega sveta
Charles Michel, ki mora poiskati soglasje med voditelji, je za nizozemsko javno televizijo opozoril, da bi najprej morali cepiti več ljudi. Če tega ne bi bilo, »bi povzročili hude frustracije v Evropi«.
V evropski komisiji se poskušajo izogniti temu, da bi bilo videti, kot bi potrdilo o cepljenju postalo de facto obvezno. »Tisti, ki se ne morejo (denimo iz medicinskih razlogov) ali ne želijo cepiti, ne bi smeli imeti omejenih pravic in svoboščin,« je povedal podpredsednik evropske komisije
Maroš Šefčovič. Pravi, da še ni jasno, v katero smer bo šlo odločanje. Po eni od različic bi test PCR lahko nadomestil potrdilo o cepljenju. Za Bruselj je ključno, da je najprej pripravljena platforma za zbiranje elektronskih podatkov o cepljenju za medicinske namene.
Čim manj nacionalnega soliranja
V Uniji se predvsem želijo izogniti temu, da bi vsaka država članica začela na mejah vzpostavljati svoj režim glede potrdil. A hitro sprejetje odločitve na ravni EU ni pričakovano. Najprej bo treba dobiti zadostne količine cepiva. Glede tega Unija pričakuje preboj šele v prihodnjih mesecih, ko bo že odobrenih več cepiv in ko se bodo povečale proizvodne zmogljivosti. Več držav članic že glasno zahteva od evropske komisije, naj zagotovi pravočasne in zadostne dobave Biontech-Pfizerjevega cepiva.
V evropski komisiji so sicer odločno zavrnili namigovanja, da so lani pritiskali na evropsko agencijo za zdravila (Emo) za čimprejšnjo odobritev prvih cepiv. Pariški časnik
Le Monde je, kot je
Delo poročalo včeraj, objavil vsebino dokumentov, ki naj bi dokazovali pritiske iz Bruslja. Na sedežu evropske komisije so opozorili na izjavo Eme glede prikrajanja vsebine objavljenih dokumentov, zato da bi morali biti pazljivi. Pojasnili so, da so za pospešitev administrativnih postopkov, nikakor pa ne v škodo varnosti in učinkovitosti cepiva.
Smotrn obisk EK v Lizboni?
Postavilo se je še vprašanje, ali je bilo konec tedna smotrno potovanje okrnjenega vodstva evropske komisije na čelu s predsednico Ursulo von der Leyen na Portugalsko. Obisk iz Bruslja je tradicionalen ob začetku vsakega predsedovanja. Po vrnitvi je eden od njihovih sogovornikov v Lizboni, portugalski finančni minister
João Leão sporočil, da je okužen s koronavirusom. Zato so morali komisar in dve komisarki (
Valdis Dombrovskis,
Elisa Ferreira,
Margrethe Vestager) v karanteno. V Bruslju na kritike odgovarjajo, da naloge evropske komisije zahtevajo takšne sestanke z ministri predsedujoče države kot bistvene za uresničevanja projektov na ravni EU.
NIJZ: Ustrezna rešitev, ko bo cepivo dostopno vsem
Uvedba skupnega evropskega potrdila o cepljenju bi bila ustrezna rešitev, pravijo na NIJZ. Pomembno pa je, so dodali, da se EU poenoti pri naboru podatkov in tehnični infrastrukturi. Dobra iztočnica za začetek je, denimo, vzorec mednarodnega certifikata cepljenja za rumeno mrzlico. Edini pomislek, ki ga imajo, je v enakosti: »Takšen pristop je dober, ko bo cepivo na razpolago vsem. Torej takrat, ko se bo vsak, ki bo želel, lahko tudi cepil.«
Tudi na ministrstvu za gospodarstvo ocenjujejo, da bi vzpostavitev enotnega registra cepljenih oseb lahko pripomogla k normalizaciji potovanj tako v zasebne kot poslovne namene ter posledično pripomogla k zmanjšanju in širjenju okužb. »S številom okužb in stanjem epidemiološke slike je pogojeno obratovanje številnih gospodarskih dejavnosti, tako v Sloveniji kot v vsej EU, še posebno v turizmu, gostinstvu in industriji srečanj, zato je uvedba ukrepov, ki zmanjšujejo možnosti za prenos okužb s covidom-19, zelo pomembna.« S. B.
Komentarji