V Triglavskem narodnem parku (TNP) pred poletjem, ko spet pričakujejo povečan obisk, opozarjajo, kako velika dragocenost je ta edini slovenski nacionalni park. Zato si prizadevajo usmeriti obisk in ga razpršiti na manj oblegana območja, ljudi pa pozivajo, da naj čim več uporabljajo javni promet. Zbrali so tudi deset praktičnih napotkov za odgovorno in skrbno obiskovanje narave Triglavskega narodnega parka.

Divji petelin potrebuje svoj mir

»Z ustreznim načrtovanjem obiska pomembno prispevamo h kakovosti življenja domačinov, lastni dobri izkušnji in k ohranjanju dragocene naravne dediščine edinega nacionalnega parka v Sloveniji,« je poudaril Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj in koordinator Skupnosti Julijske Alpe. Zato bo to poletje na območju Julijcev na voljo skoraj 30 dodatnih linij javnega prevoza, in sicer devet v Bohinju, enajst v dolini Soče in devet v okolici Radovljice, Bleda, Jesenic in Kranjske Gore.

Zlasti se osredotočajo na umirjanje prometa na Pokljuki. Po lanskem velikem zanimanju za prevoze z bohinjske strani jih letos pripravljajo tudi z Bleda. Brezplačni avtobusi bodo na voljo vsak dan od 1. julija do 20. septembra, vozili pa bodo od 6.50 do 19. ure. Langus upa, kot je poročal STA, da bodo v kratkem poskrbeli tudi za digitalizacijo voznih redov, kar bo obiskovalcem olajšalo uporabo javnega prometa. Veliko priložnost za trajnostni razvoj vidijo še v večji uporabi železniškega prometa, zlasti med Bledom in Bohinjem, ki jo sofinancira Javni zavod Triglavski narodni park.

Mirne cone

»Umirjanje prometa v poletni sezoni je osrednja aktivnost, s katero lahko živalim v obdobju, ko vzgajajo svoje mladiče, zagotovimo mir in varen prostor. Javni prevoz, urejena parkirišča, ki so tudi v naravi omejena, in v nekaterih delih zapornice za časovno omejen dostop so načini, da redkim vrstam, s katerimi se lahko pohvali narodni park, zagotovimo mir,« je poudaril tudi vodja projekta VrH Julijcev Andrej Arih iz javnega zavoda TNP. Projekt, katerega cilj je izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v TNP, so zaradi pandemije podaljšali do konca leta 2023.

Za ohranjanje življenjskega prostora divjega petelina so vzpostavili 19 mirnih con. Vse so označene s tablicami, za nekatere pa so zapornice na gozdnih cestah, ki zagotavljajo nadzorovan promet vozil, še zlasti v najbolj občutljivem obdobju vzreje mladičev. Vzpostavili so tudi telemetrično spremljanje živali prek GPS-oddajnikov, s katerimi so opremili pet divjih petelinov in tri belke. Pokazalo se je, da se divji petelin izogiba planinskim potem, zato je uveljavitev mirnih območij, ki usmerjajo ljudi na uporabo obstoječih poti, zelo pomemben ukrep.

»Prepričan sem, da bo večina obiskovalcev razumela, da je ohranitev teh karizmatičnih vrst, s katerimi se lahko pohvalimo, tako pomembna, da se bodo pripravljeni odreči svojemu interesu za nabiranje borovnic in gob na teh nekaj sto hektarih Pokljuke,« je dodal Arih. Nekaj ukrepov je izvedel tudi Zavod za gozdove Slovenije; posadili so 13.000 sadik plodonosne lesne vegetacije, ki je pomembna za koconoge kure. Poleg tega so okoli Fužinarskih planin razredčili 15 hektarov rušja in grmovja ter očistili 61 kilometrov presek.

Informacije tudi v kočah

Da bi ljudi čim bolj seznanili z značilnostmi živalskih vrst, so v šestih planinskih kočah uredili informacijske točke. Na njih so opisane lastnosti sedmih vrst, divjega petelina, belke, gozdnega jereba, triprstega detla, kotorne in dveh vrst dvoživk (velikega pupka in hribskega urha). Vsega skupaj so so na območju parka postavili več kot 50 novih informacijskih tabel, prenovili so učno pot Goreljek, s katero varujejo najbolj občutljiv del visokih barij, potekajo tudi dela za prenovo Pokljuške poti in nove informacijske točke Mrzli studenec.

Planinska zveza Slovenije, še eden od partnerjev v projektu VrH Julijcev, bo usposobila 70 dodatnih varuhove gorske narave; v zadnjih 20 letih so jih že približno 370. Pripravljajo tudi dokumentarni izobraževalni film o vplivu gorskega turizmu na divjega petelina in belko, o visokogorskih jezerih in o tem, kako naj ljudje obiskujejo izjemno območje parka. Planinci sicer veljajo, kot je dejal strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar, za tiste, ki imajo skrben odnos do narave. »Se pa v zadnjih letih srečujemo z večjim številom obiskovalcev, kar nas postavlja pred skupno nalogo, da prilagodimo svoje navade tako, da bo odtis našega obiskovanja gora minimalen.«