Razkošje gozdov, dolin, planin in bistre vode

V prihodnjih dveh mesecih bo Triglavski ledenik – kolikor ga je zaradi globalnega segrevanja še ostalo – v središču medijske pozornosti. Toli, Triglavski olimpijski led, ki z okolju prijaznim prevozom potuje na drugi konec sveta, na olimpijske igre v Peking, s spreminjanjem agregatnega stanja opozarja na nepopravljivo škodo, ki jo čedalje višje temperature povzročajo naravnemu okolju.

Če obidemo strogo kemično analizo, Toli ni le običajen košček ledu, voda v (za zdaj še) zamrznjenem stanju, ampak avtentičen del pokrajine, ki je simbol slovenstva in o katere lepotah so pisali pesniki in pisatelji. Tolijev dom je Triglavski narodni park, edino zaščiteno območje pri nas. Cilj ozaveščevalne kampanje je zaščita in ohranjanje gorskih habitatov, kar je neločljivo povezano s kraljestvom Zlatoroga.

Mogočen, neponovljiv

Mogočen, skrivnosten, vznemirljiv, igriv, zapeljiv in neponovljiv. Tako so edini narodni park pri nas opisali njegovi upravljavci, zavod TNP. Poudarili so razkošje neskončnih, skrivnostnih gozdov, globokih dolin, visokih planin in bistro vodo, ki se pretaka s Triglava v reke, jezera in potočke. Morfološko predstavlja večino območja parka visokogorski kras. Neokrnjeno naravo naseljuje 7000 vrst divjih živali, med njimi divji volkovi, medvedi, risi, orli ... Prepreda ga pestro rastje.

Triglavski narodni park spada med najstarejše evropske parke, obsega 840 kvadratnih kilometrov ali 4 odstotke slovenskega ozemlja. V parku velja poseben naravovarstveni režim, ki je strožji kot v krajinskih parkih. Javni zavod TNP je bil ustanovljen leta 1981, njegov temeljni cilj in namen pa je ohranjanje izjemnih naravnih in kulturnih vrednot, varovanje avtohtonega rastlinskega in živalskega sveta, ekosistemov ter značilnosti neživega sveta.

Kraljestvo Zlatoroga

Povprečni Slovenec zagotovo samodejno umesti kraljestvo Zlatoroga v Triglavski narodni park, vsaj geografsko. Ali torej lahko med pojma postavimo enačaj? Kar nekaj brskanja po svetovnem spletu je treba, da pridemo do odgovora.

Pravzaprav pod geslom kraljestvo Zlatoroga najdemo vse mogoče, od številnih turističnih zmogljivosti v Bohinju do filmografije. Ta navrže veliko zadetkov, ker je letos minilo devetdeset let od premiere prvega nemega celovečernega filma V kraljestvu Zlatoroga. Film prikazuje slovensko strast do gorništva, na celuloidni trak ujete lepote gorskega sveta pa so zametki turistične promocije naših gora.

Posebno poglavje ima Zlatorog v bogati mitologiji Triglavskega narodnega parka. Zato smo za razlago, kaj sploh pove besedna zveza kraljestvo Zlatoroga, prosili priznanega slovenskega etnologa Janeza Bogataja. Roko na srce, številne Slovence asociira predvsem na tekoče kulinarične dobrote. »Besedna zveza kraljestvo Zlatoroga pomeni najprej Triglavsko pogorje, seveda pa tudi Julijske Alpe,« je pojasnil Bogataj. »Tematika je na prvem mestu bajeslovna, bajeslovje pa seveda spada v etnološke okvire, hkrati pa sooblikuje pravljično bogastvo Slovenije. Kraljestvo Zlatoroga je del Triglavskega narodnega parka.«

Nauki za današnji čas

Med najbolj znanimi legendami je pripovedka o Zlatorogu, ki se je v slovenskem ljudskem izročilu ohranila mnogo stoletij kot prispodoba usodne soodvisnosti narave in človeka. Govori o neranljivem belem kozlu z zlatimi rogovi, ki so bili ključ do skritega zaklada pod Bogatinom, in o pohlepnem lovcu, ki si je hotel prisvojiti ta zaklad, da bi pridobil žensko srce. Zato je ustrelil Zlatoroga. Iz njegove krvi so zrasle čudodelne triglavske rože, in ko jih je pojedel, je ozdravel. V besu je porinil lovca s pečine in planinski raj spremenil v kamnito melišče.

Pripovedka ima pomembno sporočilo. »Raziskovalci so ugotovili, da so razne vrste mitičnih živali, bele ali zlate barve, z raznimi rogovi, zlatimi parklji, ostanek izvorno zelo starih indoevropskih predstav in so znane v številnih evropskih izročilih. Naša mistična žival je beli gams z zlatimi rogovi, ki je bil vodnik gorskih koz v Triglavskem pogorju. Prevladuje mnenje, da te mistične živali poosebljajo sončno božanstvo in imajo dostop do zemeljskih zakladov. Eden od takih zakladov je tudi triglavska roža, ki zraste iz krvi ustreljenega Zlatoroga in gamsu vrne življenjsko moč, da lahko pahne lovca v prepad,« je povedal Janez Bogataj.

Jože Mihelič je v publikaciji Triglav 240 ​zapisal, da legenda o Zlatorogu potrebuje zgodbo o lovcu in njegovi neuslišani ljubezni zgolj zato, da postavi čudežno, nedoumljivo moč narave z veličastno prispodobo Zlatoroga in triglavske čudežne rože v ljudsko okolje, ki smo ga sposobni razumeti. Zlatorog in roža mogota sta neločljiv del kraljestva Triglava, gore kot njune zaveznice bi morale biti deležne večjega spoštovanja, njihovi obiskovalci pa biti obzirnejši ter manj bahavi in predrzni.

»Zlatorogovo kraljestvo bo obstalo in nas navdihovalo z lepoto le toliko časa, kolikor dolgo bomo lepo skrbeli zanj ter ga ohranjali v njegovi prvobitnosti,« so nauk legende ubesedili v TNP.

Junaki z razlogom

Zlatorog je eden od najbolj pristnih slovenskih narodnih simbolov. Na pravljičnega junaka spominja kip Zlatoroga na veliki skali v Ribčevem Lazu ob Bohinjskem jezeru. Pri obiskovalcih Julijskih Alp žanje veliko občudovanja tudi Ajdovska deklica, ki je okamnela, ker je napovedala Zlatorogovo smrt. Kamnit obraz kaznovane rojenice zdaj strmi izpod severne stene Prisanka na pohodnike na Vršič in je eden od pogostejših fotografskih motivov.

Kraljestvo Zlatoroga je bilo tudi dom velikana Ledenca, ki so se ga podložniki rešili z ognjem in se je raztopil. Legende govorijo o zlodeju, ki je ob udarcu v skalo naredil veliko jamo, iz katere je pritekel potok Mlinarica, o divji babi Štefenajki, ki se je zaradi hudobije spremenila v kamnit steber, o tem, kako so prebrisani kmetje ukanili hudiča, ki je gradil svoj most, o divjem možu na Pokljuki, o vili Škrlatici, ki jo je z rdečim mežikljem pozdravila Kekčeva polsestra Jerica … Zbrane in popisane so del bogate kulturne dediščine.

Zaslužni prebivalci

Naloga vsakega narodnega parka je varstvo in ohranjanje prvobitne narave, cilji alpskih narodnih parkov pa so še širši: ohraniti avtohtono pristno kulturno dediščino, na kateri bo temeljil trajnostni razvoj. To je ključno v času hitrih podnebnih sprememb. Za to se zavzemajo tudi snovalci omenjenega ozaveščevalnega projekta.

Poleg zavoda TNP oziroma ustanov, ki združujejo strokovnjake z različnih področij, imajo po Bogatajevih besedah »največ zaslug za ohranjanje in predvsem vsebino kraljestva Zlatoroga prebivalci tega dela Slovenije, z gospodarskimi prizadevanji,

družbenimi odnosi, poznavanjem in ustvarjanjem na duhovnem področju, kamor sodijo tudi bajeslovne predstave o naravi, ki jih obdaja«. Za ohranjanje lepot so po njegovem zaslužni številni posamezniki (Balthasar Hacquet, Dragotin Dežman, Julius Kugy, Valentin Stanič, Angela Piskernik idr.). Ne smemo pozabiti literatov, pesnikov in pisateljev, ki so opisovali ta svet, slikarjev, ki so upodabljali lovca in Zlatoroga, ter celo glasbenikov.

Žal ni vse idilično, je dodal kritično ost sogovornik. »O sodobnem kraljestvu Zlatoroga se krešejo mnenja in razprave, ki izhajajo iz nerazumevanja in pogosto birokratskega odnosa do ljudi, ki živijo tam, lahko pa tudi v obratni smeri. To pomeni, da je eno sožitje lokalnega prebivalstva z naravnim okoljem, drugo pa so medsebojno razumevanje, pravila, tudi bonton in trdno postavljeni strokovni odnosi med lokalnimi prebivalci in vsemi, ki strokovno skrbijo za kraljestvo Zlatoroga ali pridejo vanj kot turisti, planinci in še kaj.«