Kako do ponovno uporabnega starega računalnika?

V društvu za trajnostni razvoj Duh časa že od leta 2011 zbirate rabljeno računalniško opremo in jo usposabljate za nadaljnje delo. Katero opremo zbirate?

Zbiramo vso računalniško opremo, ki je še uporabna v izbranem obdobju. Pri računalnikih to pomeni, da naj oprema v povprečju ne bi bila starejša od 15 let, pri prenosnikih in tablicah deset let, pri ostali opremi pa je precej odvisno od tipa, obrabljenosti opreme in deloma tudi od trendov v računalništvu. Pri monitorju na primer niti ni pomembno, koliko je star, saj je ključno zgolj, da prikaže brezhibno sliko. Je pa pomembno, za kateri tip monitorja gre, saj starih katodnih monitorjev nihče noče in jih zato tudi mi že dlje časa ne zbiramo več.

»Dejavnost Računalniki za socialno ogrožene ima korenine v ideji, iz katere je nastalo naše društvo, to je na virih osnovanem gospodarstvu. Gre za vizijo tehnološko usmerjene družbe, kjer sta napredek in tehnologija usmerjeni v krožno gospodarjenje in trajnostni razvoj ter povsem podrejeni skupnemu dobremu,« razloži Matjaž Ugovšek. FOTO: Roman ŠŠipić/Delo

Kako je nastala dejavnost Računalniki za socialno ogrožene (RSO)?

Dejavnost RSO ima korenine v ideji, iz katere je nastalo naše društvo, to je na virih osnovanem gospodarstvu. Gre za vizijo tehnološko usmerjene družbe, kjer sta napredek in tehnologija usmerjeni v krožno gospodarjenje in trajnostni razvoj ter povsem podrejeni skupnemu dobremu. Dejavnost RSO je torej osnovana na virih, kot so odsluženi računalniki, čas, znanje in trud vseh sodelujočih …, s katerimi ravnamo gospodarno. Produkt, to je računalnike, pa vračamo v družbo tja, kjer se jih najbolj potrebuje. Tako prikazujemo, kako bi na virih osnovano gospodarstvo lahko delovalo v praksi.

Kdo ste računalniški zanesenjaki in koliko vas je?

Sodelujoči pri dejavnosti smo v večji meri tudi sami socialno ogroženi posamezniki, ki svoj prosti čas in znanje namenjamo skupnemu dobremu. Druži nas želja po družbenem učinku in boljšem jutri ob skrbi za sočloveka in naravo. Društvo Duh časa deluje na območju celotne Slovenije, članov imamo 16, pridruženih prostovoljcev, ki sodelujejo pri dejavnosti RSO, pa je v danem obdobju med 20 in 30.

Kako pa je poskrbljeno za denar, če je na primer treba kateri del zamenjati, ker popravljene računalnike podarite?

Razmišljamo, kolikor je mogoče brezdenarno, in v tej smeri tudi iščemo rešitve. Sestavne dele računalnika smo v glavnem vedno imeli na zalogi. Kadar nam je začelo primanjkovati kakšne od komponent, največkrat na primer mišk in monitorjev, smo razširili glas, pa so nam jih kmalu dostavili. Od pandemije veliko sodelujemo z državnimi institucijami, ki nam odstopijo odsluženo računalniško opremo. Komponent nam do danes ni bilo treba kupovati. Donatorje, ki so nas med pandemijo želeli finančno podpreti, pa smo usmerjali raje k nakupu ključkov WiFi, kamer in slušalk z mikrofonom za šolarje. Te so potem dostavili k nam, mi pa smo jih podarjali učencem po vsej Sloveniji.

Na razpise se prijavljamo, a ne prav z veseljem. Razmerje med vloženim trudom in učinkom za naše nadaljnje delo ni ugodno. Razpisi so za nas praviloma neustrezni zaradi pogojev, obsega dokumentacije in razpisnega področja. Smo pa trenutno ponosni na sodelovanje v projektu Na-prostem.si, ker spodbuja uporabo prosto dostopnih programskih orodij.

KARIKATURA: Marko Kočevar

Koliko starih računalnikov ste v tem času vrnili v uporabo oziroma podarili novim uporabnikom?

Delujemo od decembra 2011, v dobrih 11 letih pa smo podarili okoli 6000 računalniških kompletov vsem ciljnim skupinam. Starejšim smo na Festivalu za tretje življenjsko obdobje zgolj v lanskem letu podarili nekaj več kot 300 računalnikov. Akcija pomoči starejšim pa se ni končala, še naprej jo nudimo vsem upokojenim, ki si ne morejo privoščiti nakupa nove opreme. Z izvajalcem omenjenega festivala bomo sodelovali tudi v prihodnje, imamo namreč skupno vizijo – z računalnikom pomagati 2000 upokojenim.

Kje in kako je mogoče pri vas oddati rabljeni računalnik?

Na naši spletni strani so objavljene lokacije naših zbirnih centrov in delavnic, skupaj z urniki in kontaktnimi podatki. Donatorji opreme nas o nameri obvestijo po telefonu ali e-pošti, nato se dogovorimo za termin dostave. Ker delujemo z minimalnimi sredstvi, opreme ne prevzemamo pri donatorjih, niti nimamo vozila, ampak nam jo donatorji dostavijo do njim najbližje zbirne točke. Te so trenutno v Ljubljani, Mariboru, Piranu, Tolminu in na Ptuju.

Kdo so najpogosteje donatorji računalnikov?

Opremo nam podarjajo prav vsi in s tega vidika ne moremo izpostaviti nobene skupine ljudi, podjetja ali javne uprave, vsi nas redno obiskujejo. Ko pa govorimo o količini, opazno izstopajo večja podjetja in državna uprava. Od slednjih smo v zadnjih letih prejeli občutno največ opreme.

Kolikšen je interes za rabljene računalnike?

Povpraševanje po računalnikih pri nas niha sezonsko. Poleti, ko je manj povpraševanja, si vzamemo kak mesec dopusta. Potrebe po opremi se spreminjajo tudi skozi leta, tako smo med pandemijo morali hitro priskočiti na pomoč šolarjem po vsej državi, kar 1700 smo jih oskrbeli z računalnikom v dobrem letu dni. Od lanske jeseni pa vso pozornost namenjamo starejšim, ki jih je država s polomijo okoli digitalnih bonov pustila na cedilu. Sicer starejšim nudimo pomoč, odkar delujemo, okoli 20 odstotkov prejemnikov naše opreme je upokojenih.

Kako in kje se zainteresirani prijavijo, da bi želeli imeti ponovno uporaben računalnik?

Tako prosilci kot donatorji bodo vse informacije našli na spletnih straneh, kjer so predstavljene lokacije naših zbirnih točk in delavnic. Ker se pogoji za delo in s tem urniki razlikujejo, prosimo zainteresirane za obisk spletnega naslova racunalniki.duh-casa.si, kjer boste našli urnike in kontakte naših delavnic. Osrednja telefonska številka, ki je od ponedeljka do petka dosegljiva od 11. do 16. ure, pa je 068 154 063.