Kako nevarna je bakterija Helicobacter pylori?

S trdovratno bakterijo Helicobacter pylori je v Sloveniji okužena četrtina vseh prebivalcev, med starimi od 50 do 75 let pa kar 68 odstotkov. Kdaj in kako nastane okužba?

Okužimo se običajno po fekalno-oralni poti, lahko tudi po oralno-oralni poti. To pomeni, da se lahko okužimo ob mešanju fekalij s pitno vodo, uživanju surove hrane, gnojene s fekalijami, ali prek tesnega stika mame z otrokom, na primer pri pripravi hrane z žvečenjem, umivanju dude s slino … Običajno se okužimo do osmega leta starosti in potem je okužba s H. pylori kronična.

Kakšni so simptomi in kaj okužba povzroča oziroma zakaj je nevarna?

Samo do 20 odstotkov okuženih razvije simptome ulkusne bolezni ali dispepsije, ki se kaže kot bolečina v žlički, pod rebrnim lokom ali ob popku, slabost ali bruhanje. Preostali okuženi nimajo težav.

»Simptome ulkusne bolezni ali dispepsije, ki se kaže kot bolečina v žlički, pod rebrnim lokom ali ob popku, slabost ali bruhanje, razvije samo petina okuženih, preostali okuženi nimajo težav,« je povedal internist in gastroenterolog prof. dr. Bojan Tepeš. FOTO: osebni arhiv

Od česa je odvisno, ali ljudje, ki H. pylori imajo, občutijo simptome ali ne?

Če imajo le kronični gastritis, težav po navadi ni. Če se kot posledica okužbe razvije ulkus/razjeda želodca ali dvanajstnika, pa se pri večini pojavijo simptomi. Ti so tudi pri bolnikih, ki zbolijo za rakom želodca, vendar so pozni in je takrat bolezen največkrat že zelo napredovala.

Kdaj je treba k zdravniku in kakšne so preiskave?

K zdravniku je treba iti v primeru težav. Svetujemo pa vsem družinskim članom prvega reda bolnika z rakom želodca, da gredo na pregled tudi, če nimajo nobenih težav. Vsi člani morajo biti testirani na okužbo in zdravljeni, če so pozitivni. V starosti do 35. leta diagnozo okužbe postavimo z uporabo dihalnega testa Urea, ki je zlati standard oziroma najbolj natančen test. Če ta ni na voljo, pa lahko za potrditev okužbe uporabimo monoklonalni test določanja H. pylori v blatu.

V poznejši starosti pa ob težavah postopek diagnostike začnemo z gastroskopijo. Pri tej preiskavi lahko odvzamemo vzorčke za hitri ureazni test ali histologijo. Če sta dva poskusa zdravljenja okužbe neuspešna, pri gastroskopiji odvzamemo vzorčke za kulturo in antibiogram, da potem bolnike zdravimo s kombinacijo antibiotikov, za katere je H. pylori še občutljiv. Ta način zdravljenja pride v poštev pri največ dveh odstotkih okuženih.

KARIKATURA: Marko Kočevar

Kako poteka zdravljenje?

V Sloveniji je prvo zdravljenje sestavljeno iz kombinacije esomeprazola, amoksicilina in klaritromicina v trajanju 14 dni. Mesec dni po koncu zdravljenja je obvezna kontrola z dihalnim testom Urea. V programu Eurohelican pa uporabljamo esomeprazol, amoksicilin, metronidazol in bizmutov oksid, prav tako 14 dni.

Ste strokovni vodja projekta U4Health, ki ga financira EU in v katerem izvajate testno testiranje mlajših odraslih, starih od 30 do 34 let, v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. Ko bo končan, boste ocenili ustreznost predvidenih postopkov presejalnega programa testiranja na okužbo z bakterijo H. pylori in njihovo izvedljivost v zdravstvenem sistemu. Kaj bi prinesel takšen presejalni program pri nas?

V EUROHELICANU preizkušamo izvedljivost presejalnega programa odkrivanja in zdravljenja okužbe pri mladi populaciji, stari od 30 do 34 let. Presejanje na okužbo bomo le dodali rednemu preventivnemu programu, ki ga zdravstveni domovi izvajajo pri tej starostni skupini. Za to smo se odločili, ker menimo, da ta skupina prebivalcev še nima izraženih predrakavih sprememb, če so okuženi s H. pylori. Na ta način v celoti odstranimo tveganje, ki ga okužba prinaša. Ne le, da odstranimo tveganje za rak želodca, ampak tudi zmanjšamo možnost nastanka razjed želodca in dvanajstnika, ter dispeptičnih težav.

V kolikor so predrakave spremembe sluznice že prisotne (intestinalna metaplazija in atrofija), ozdravitev okužbe zmanjša tveganje za nastanek raka, vendar je nekatere bolnike po ozdravitvi potrebno endoskopsko spremljati po priporočilih MAPPS. Pri mlajših z odstranitvijo okužbe tudi zmanjšamo možnost njenega prenosa na otroke. Projekt bo končan v treh letih. Na osnovi naših spoznanj, prospektivnih raziskav, objavljenih v literaturi in stroškovnih analiz bo WHO/IARC pripravil strokovna priporočila, kako organizirati, nadzirati in voditi nacionalne programe odkrivanja in zdravljenja okužbe v Evropi in širše.

Take programe od leta 2022 podpira tudi evropska komisija. Primerni so za države s srednjo in višjo stopnjo pojavljanja raka želodca. Slovenija sodi v to skupino držav in upravičeno lahko pričakujemo, da bo s podporo vlade in pod strokovnim vodstvom NIJZ tak program v Sloveniji zaživel čez tri leta.