Kako naj si starejši prilagodijo bivalno okolje?

Kdaj je treba začeti razmišljati o prilagajanju bivalnega okolja?

Večina starejših ljudi si želi preživeti starost doma, v domačem, njim znanem okolju. Zato je prilagoditev bivalnega okolja zelo pomembna. Vendar se starejši vedno težje odločajo za prilagoditve, saj je prenova zanje stresna, pogosto pa so tudi prepričani, da so prilagoditve povezane z velikimi stroški. Tako velika večina starejših to stori šele, ko že pride do poškodb in izgube samostojnosti. Svetujem, da se za prenovo oziroma prilagoditve odločimo, ko se bližamo upokojitvi ali takoj po njej – takrat smo še dovolj aktivni, na spremembe se postopoma navadimo, s pravočasno prilagoditvijo pa se lahko tudi izognemo marsikateri nevšečnosti.

»Svetujem, da se za prenovo oziroma prilagoditve odločimo, ko se bližamo upokojitvi ali takoj po njej – takrat smo še dovolj aktivni, na spremembe se postopoma navadimo, s pravočasno prilagoditvijo se lahko tudi izognemo marsikateri nevšečnosti,« pravi Petra Boh. FOTO: osebni arhiv

Na kaj naj bodo starejši pozorni pri prilagajanju bivalnega okolja svojim potrebam?

Večina starejših živi v bivalnem okolju, ki ne ustreza njihovim dejanskim potrebam, jim ne omogoča samostojnega življenja in je celo nevarno. Na žalost je večina izdelkov projektiranih za zdrave in mlade. Starejši ljudje teh predmetov ne morejo uporabljati v popolnosti, kar povzroča stres, slabo počutje in nenazadnje izgubo samostojnosti. Pogosto se niti ne zavedajo, da je večina težav ravno posledica neprilagojenega okolja in opreme. Tako se odločite za elemente, ki so enostavni za vzdrževanje, trpežni, varni in funkcionalni.

Za katere prilagoditve ni treba nameniti veliko denarja?

V kopalnici svetujem namestitev posebnih držal pred kopalno kadjo in po stenah ob njej. Biti morajo ergonomsko oblikovana, dobro pritrjena na podlago in na ustrezni višini. Odstranite zaveso za prho, ki je lahko nevarna, če jo uporabljate kot oporo. V tuš kabino ali kopalno kad namestimo sedišče ter odlagalne poličke za mila in šampone. Posebna težava zaradi višine je tudi straniščna školjka – enostavna rešitev je nastavek za školjko, s katerim zvišamo dejansko višino sedišča.

Za padce so nevarne tudi preproge. Priporočam, da jih odstranite ali pa pritrdite na podlago, bodisi tako, da jih prilepite, ali uporabite protizdrsno podlago. Za ustrezno zvišanje višine stolov, sedežne garniture in posteljnega okvirja svetujem nakup posebnih nastavkov za noge omenjenih elementov. V predsobi je poleg prostora za shranjevanje čevljev priporočljivo sedišče, kamor lahko sedemo, medtem ko si obuvamo čevlje. Vsi prostori pa naj bodo dobro osvetljeni. Priporočam uporabo led sijalk, saj imajo daljšo življenjsko dobo. Če imamo le možnost, namestimo luči, ki se prižgejo ob gibanju.

Starostniki sami v prevelikih stanovanjih

Katere prilagoditve pa so zahtevnejše?

Vsekakor sta to kopalnica in kopalna kad. Zamenjajmo jo s tuš kabino, tako da ni višinske razlike, ki bi jo bilo treba premagovati ob vstopu v prostor s prho. Če se odločimo za prenovo in kad odstranimo, pridobimo tudi več prostora. V kuhinji je prav tako prilagoditev lahko zahtevnejša. Pogosta težava, ki jo imajo starejši pri delu v kuhinji, je, da težko uporabljajo viseče omarice zaradi problemov z dosegljivostjo in dvigovanjem težkih predmetov. Boljša rešitev so dobro izkoriščene podpultne omarice s predali. Zaradi lažjega prestavljanja posode priporočamo tudi vgradnjo indukcijske kuhalne plošče.

Z vidika padcev so problematične drsne talne obloge, kot so poliran marmor in keramične ploščice s sijajno površino. Tlaki morajo biti nedrseči, tudi kadar so mokri. Talna površina naj se ne blešči. Prav tako odsvetujemo zunanje tlake z močno reliefno površino, kot so granitne kocke, ker so še posebej problematični, če uporabljamo bergle.

KARIKATURA: Marko Kočevar

Kako naj se starejši lotijo teh del?

S prenovo in prilagoditvijo bivalnega okolja pričnemo postopoma. Po podatkih se kar 60 odstotkov nesreč zgodi v kopalnici in kuhinji, zato svetujem, da se prenove teh dveh prostorov lotimo prednostno.

Kam se lahko obrnejo po pomoč?

Za vse podrobnejše informacije se lahko bralke in bralci obrnejo na naslov Gerontološkega društva Slovenije, kjer vam bomo ponudili individualno svetovanje. Pokličete nas lahko vsak dan med 9. in 13. uro na telefonsko številko 064 279 221 ali nam pišete na elektronski naslov info@gds.si.