Kako pri poškodbi glave pomaga društvo Vita?

Koliko je v Sloveniji ljudi s poškodbo glave in koliko je med njimi starejših?

Na leto se zgodi približno 4000 nesreč, katerih posledica je lažja, zmerna ali huda poškodba glave. Najpogostejši vzroki za poškodbo glave so še vedno prometne nesreče, sledijo poškodbe doma in pri delu, športu in poškodbe zaradi posledic nasilja. Poškodbe pri moških so dvakrat bolj pogoste kot pri ženskah, saj moški pogosteje vozijo prehitro in sedajo za volan pod vplivom alkohola. Ogroženost za poškodbo glave je največja v starosti od 16 do 25 let in pa od 60 do 65 let.

Kakšne težave imajo ti ljudje?

Poškodba glave lahko vodi v okvaro spomina, pozornosti, osredotočenosti, sposobnosti načrtovanja in reševanja problemov. Povzroča čustvene, razpoloženjske in vedenjske spremembe ter težave pri zaznavanju resničnosti.

Kakšne posledice lahko nastanejo pri poškodbi glave?

Posledice nezgodnih možganskih poškodb so različne. Pojavijo se v različnih življenjskih obdobjih po poškodbi, saj so nekatere posledice vidne takoj po poškodbi, druge pa se pokažejo pozneje. Izstopajo telesne posledice, ki največkrat zajemajo predvsem težave pri gibanju, koordinaciji, ravnotežju, lahko se pojavijo senzorne motnje, glavoboli, epileptični napadi, inkontinenca in utrujenost. Če je poškodovan senzorični korteks, se pojavijo motnje posameznih čutov, kot je dvojni ali zamegljen vid, težave pri ocenjevanju razdalje, moteno je zaznavanje dotika in temperature.

»Ogroženost za poškodbo glave je največja v starostnih skupinah od 16 do 25 let in od 60 do 65 let,« pravi Tina Perko. FOTO: osebni arhiv

Prisotni so tudi kognitivni primanjkljaji, ki zaradi izrazitih telesnih posledic velikokrat niso opazni takoj po poškodbi. Prizadete so zaznavne sposobnosti, zlasti spomin, sposobnost razmišljanja, koncentracija, govor, orientacija v času in prostoru in zmožnost reševanja problemov. Večkrat se omenjene posledice kažejo še mesece in leta po poškodbi. Pri lažjih poškodbah glave so sicer minljive, pri težjih oblikah pa človeka ovirajo pri ponovni vključitvi v samostojno življenje, v študij, zaposlitev ... Poškodovanec ima pogosto težave s spominjanjem imen, obrazov, ne spomni se, kaj mora narediti, in podobno. Pri tem lahko nastanejo problemi z učenjem, opravljanjem nalog na delovnem mestu, z vsakodnevnimi opravili in vključevanjem v družbo.

Kako ljudem s poškodbo glave pomaga društvo Vita?

V društvu Vita za pomoč po nezgodni poškodbi glave si nenehno prizadevamo za zagotavljanje boljše kakovosti življenja uporabnikov. Poškodovanim ponujamo socialnovarstvene programe za vključevanje v družbo, aktivno preživljanje časa, razvijanje in ohranjanje socialnih veščin, miselnih sposobnosti ter fizičnih in psihičnih sposobnosti, pogosto tistih, ki so jih izgubili zaradi poškodbe.

Sredstva za izvajanje programov socialne aktivacije in vključevanja invalidov pridobimo od ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, občin v Sloveniji in donacij.

KARIKATURA: Marko Kočevar   

Kaj vse ponuja dnevni center društva?

V Ljubljani deluje dnevni center, kjer se naši člani družijo, se udeležujejo različnih delavnic, kot so ustvarjalne, psihološke in delavnice socialne pedagogike, čuječnosti, delovne terapije in podobno. Organiziramo tudi rehabilitacijske storitve, kot so nevrofizioterapija, fizioterapija in masaža. Na leto izvedemo dva rehabilitacijska tabora, vsak mesec pa odkrivamo nove dele Slovenije in pridobivamo novo znanje. Vse te aktivnosti krepijo samostojnost posameznika, ki se navaja oziroma usposablja za samostojno življenje. Glede na to, da je poleg poškodovanca vedno prizadeta celotna družina, ki se ji življenje čez noč obrne na glavo, vsak mesec organiziramo podporno skupino za svojce, ki je namenjena izmenjavi izkušenj in podpori. Poleg socialnovarstvenih programov izvajamo tudi program osebne asistence, ki je namenjen vsem vrstam invalidnosti. V ta program se lahko vključijo invalidne osebe, ki prek oddaje vloge na centru za socialno delo pridobijo odločbo o pravici do osebne asistence.

Kako se zainteresirani včlanijo v društvo oziroma v dnevni center?

Osebe s poškodbo glave in njihovi svojci lahko postanejo člani društva tako, da nas kontaktirajo in izpolnijo pristopno izjavo o članstvu. Osebe, ki želijo vstopiti v program dnevnega centra, pa poleg navedenega podpišejo tudi dogovor o vključitvi v program. V naslednjem koraku z njimi opravimo individualni pogovor o tem, kaj od našega programa pričakujejo in kaj so cilji uporabnikove vključitve v program. Na podlagi pogovora z uporabnikom in s svojci strokovna delavka pripravi individualni načrt dela z uporabnikom. Več o nas, o aktualnem dogajanju in kontakte boste našli na spletni strani www.vita-poskodba-glave.si/ in facebooku društva Vita.