Vasle: Inflacija se bo že letos občutno umirila

Evropska centralna banka je tokrat že sedmič zvišala svojo ključno obrestno mero, in sicer za 0,25 odstotka na 3,25 odstotka, in hkrati ob še vedno visoki inflaciji napovedala možna nova zvišanja v letošnjem letu. »Imeli smo različne možnosti. Ena je bila nadaljevanje z relativno višjimi dvigi. Druga opcija pa je bila, da se odločimo za nekoliko manjše dvige in hkrati izrazimo pričakovanje, da če se razmere ne bodo bistveno spremenile, manjše dvige nadaljujemo tudi na prihodnjih sejah,« nam je razložil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, eden od 26 članov sveta ECB.

V ozadju odločitve so bili sicer trije dejavniki, je nadaljeval Vasle. »Najprej smo upoštevali razmere na področju gospodarske rasti, ki je bila v celotnem evrskem območju v prvem četrtletju boljša od pričakovanj v zadnji napovedi. To posledično pomeni bolj tesne razmere na trgu dela, tudi v Sloveniji imamo rekordno nizko brezposelnost. To je spodbuden podatek, a bo imel manjši vpliv na znižanje inflacije, kot smo pričakovali. Drugi dejavnik so razmere na finančnih trgih. Te ostajajo umirjene, stabilne, vključno s prenosom obrestnih mer v pogoje financiranja. Tudi dogodki, povezani s Credit Suisse, niso dodatno zaostrili pogojev financiranja, tako da naša transmisija deluje. Tretja stvar pa je seveda gibanje dejanske in osnovne inflacije. Osnovna inflacija se ne umirja, nasprotno, ostaja na visokih ravneh in je vse bolj trdovratna,« nam je pojasnil guverner.

ECB je poleg dviga obrestnih mer tudi napovedala, da bo že julija popolnoma prenehala reinvestiranje v okviru nakupa vrednostnih papirjev (APP Reinvestment).

Znižanje obsega posojil, ki ga kaže zadnja raziskava ECB o bančnem posojanju v državah z evrom, je po Vasletovih besedah »pričakovana posledica dviga obrestnih mer. Osnovna ideja dvigovanja obrestnih mer je, da se zaostrijo pogoji financiranja. Da banke zaostrijo pogoje glede obrestnih mer in obsegov posojanja in da se to prenese v gospodarstvo in se s tem zmanjša agregatno povpraševanje in posledično tudi inflacija. Kar zadeva te podatke, ugotavljamo, da prenos [denarne politike] deluje in da se ti relativno veliki dvigi obrestnih mer, doslej jih je bilo sedem zapored, že poznajo v splošnih pogojih financiranja. To je rezultat, ki si ga želimo, če hočemo umiriti inflacijo,« pravi Vasle.

In kaj odločitve ECB pomenijo za Slovenijo? Guverner meni, da bodo posledice za nas enake kot za celotno evrsko območje. »Prepričan sem, da smo prispevali k temu, da se bo inflacija že letos občutno umirila, že v prihodnjem letu pa postala povsem skladna z našim ciljem, okoli dveh odstotkov.«

Inflacija je aprila v evrskem območju ostala povišana in je bila sedemodstotna. Glavna dejavnika inflacije sta bila visoka rast cen hrane in povišana, 5,6-odstotna osnovna inflacija. S popuščanjem pritiskov vzdolž cenovnih verig se je rast cen hrane in neenergetskega industrijskega blaga aprila sicer nekoliko umirila, vendar pa se je ob nadaljnji rasti povpraševanja v storitvenih dejavnostih in okrepljeni rasti plač nadaljnje okrepila rast cen storitev.

Glavna tveganja za višjo inflacijo ostajajo nadaljnji prenos preteklih stroškovnih pritiskov, morebitna pospešena rast plač in profitnih marž, ki bi presegala pričakovanja, ter vztrajno zvišanje inflacijskih pričakovanj, sicer še meni guverner.