Vasle ne izključuje odločnejšega ukrepanja ECB

Potem ko je bila prva polovica leta za Slovenijo, pa tudi za celotno evrsko območje, v gospodarskem smislu razmeroma ugodna, kljub velikemu pretresu, ki ga je ruska agresija v Ukrajini povzročila na trgu energentov, hrane in surovin nasploh, so pričakovanja za drugo polovico leta precej manj ugodna. Pričakovati je, da se bodo posledice ruske agresije v Ukrajini vse bolj kazale tudi v našem gospodarstvu, je na okrogli mizi o gospodarskih napovedih v okviru Blejskega strateškega foruma povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

Ustavitev pandemije je sicer letos povzročila razmeroma visoko rast zasebne potrošnje, kar je ugodno vplivalo na gospodarsko rast, ki je trenutno v Sloveniji približno osemodstotna, v celotnem evrskem območju pa približno štiriodstotna. A v zadnjih dveh četrtletjih 2022 nastaja zasuk. »V Banki Slovenije pričakujemo, da se bo gospodarska rast v drugi polovici leta znatno upočasnila, vendar je trenutno naš osrednji scenarij, da bomo letos še vedno ostali v pozitivnem območju,« je poudaril guverner.

Kakšne razmere nas čakajo v letu 2023 in ali je možna tudi recesija, pa bo po njegovih besedah najbolj odvisno od nadaljnjega razvoja geopolitičnih razmer. »Ob predpostavki, da ne bo nadaljnjih pretresov za Slovenijo in celotno evrsko območje, pričakujemo, da bomo ohranili pozitivne stopnje gospodarske rasti tudi v prihodnjem letu in v letu 2024.«

Vasle je še poudaril, da se bo ECB visoki inflaciji zoperstavila z zvišanjem obrestnih mer na prihodnjih monetarnih sejah: »Če upoštevamo, kakšna je trenutna inflacija, in ob dejstvu, da se draži vedno več proizvodov in storitev, je primeren odziv centralnih bank, tudi ECB, da nadaljujemo normalizacijo obrestnih mer. Glede na to, kar se je v vmesnem času zgodilo, podpiram dvig obrestnih mer na prihodnji seji ECB, ki bi lahko tudi presegel 50 bazičnih točk,« je pribil guverner. Na zadnji julijski monetarni seji je sicer ECB sprejela odločitev, »da bodo začeli normalizacijo obrestnih mer, o njihovi konkretni višini pa bomo odločali na vsaki posamezni seji. Glede na moje razumevanje, kaj se je vmes dogajalo z inflacijo, bi bilo tokratno zvišanje obrestnih mer lahko tudi večje, kot je bilo na zadnji seji.«

Slovenski bančni sistem ob tem »ostaja razmeroma stabilen, kar zadeva kapitalsko ustreznost, likvidnost in kakovost portfelja, kazalniki njegovega poslovanja se v poletnih mesecih niso bistveno spremenili. Finančna stabilnost v Sloveniji je na zadostni ravni,« je še dejal guverner.