ECB zvišala obresti za kar 0,50 odstotne točke

Evropska centralna banka (ECB) je vse tri obrestne mere zvišala prvič po enajstih letih, in to za 0,50 odstotne točke, kar je dvakrat več od junijskih napovedi. Ključna depozitna obrestna mera je tako zdaj zunaj negativnega teritorija, pri nič odstotkih. Svet ECB je hkrati pripravil tudi poseben »inštrument za zaščito transmisije« (TPI), ki bo omejil stroške zadolževanja najbolj ranljivih držav, kot so denimo Italija, Španija in Portugalska, in s tem preprečil nezaželeno finančno fragmentacijo.

Evrska denarna oblast tako po osmih letih negativnih obrestnih mer stopa na pot normalizacije denarne politike in napoveduje nova zvišanja obrestnih mer, o čemer pa bodo odločali na vsakem prihodnjem srečanju posebej. »Pričakujemo, da bo inflacija ostala nezaželeno visoka še nekaj časa, k čemur bodo največ prispevali pritiski, ki jih bodo še naprej povzročale cene energentov in hrane ter pritiski v cenovnih verigah,« je opozorila predsednica ECB Christine Lagarde.

Na drugi strani se zaradi posledic ruske agresije v Ukrajini občutno poslabšujejo tudi gospodarski obeti za evrsko območje. »Najnovejši podatki nakazujejo, da se rast upočasnjuje, kar poslabšuje obete za drugo polovico letošnjega leta in obdobje zatem. Po drugi strani upočasnjevanje blaži več spodbujevalnih dejavnikov,« je dodala.

Vasle: Ukrepanje za bolj stabilno okolje

»Na seji smo sprejeli dve pomembni odločitvi, prva se nanaša na obrestne mere oziroma izhod iz območja negativnih obrestnih mer, druga pa je povezana z novim inštrumentom, ki je namenjen ohranjanju delovanja transmisijskega mehanizma. Ta bi omogočil, da bi denarna politika delovala enako v vseh delih evrskega območja,« nam je po seji povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

In kaj odločitve pomenijo za Slovenijo? »Bistveno sporočilo današnjega ukrepanja je, da povišana inflacija ne bi postala trajnejša in da bi imeli stabilno rast cen v celotnem evrskem območju in s tem tudi v Sloveniji. To bo zagotovilo stabilno okolje za poslovanje podjetij, odločanje prebivalstva in tudi delovanje države. To je namreč bistvo našega mandata. Sprememba obrestnih mer za različne skupine prebivalstva, podjetij pomeni drugačne razmere, kot smo jih imeli doslej. Za prebivalstvo in podjetja, ki imajo v bankah prihranke, bo privedla do ponovnega postopnega dviga obrestnih mer. Vrnili se bomo v razmere, ko bomo varčevalci v bankah znova deležni pozitivnih obrestnih mer. Na drugi strani pa bomo vsa podjetja in prebivalci za najete kredite plačevali nekoliko več. A z zgodovinskega vidika bodo to še vedno relativno nizke obrestne mere,« poudarja Vasle.

Tu pa je »še skupina prebivalstva, ki bi bila zaradi dviga obrestnih mer lahko bolj ogrožena. Nanje smo v Banki Slovenije pomislili že prej, ko smo sprejeli različne makrobonitetne ukrepe, s katerimi smo preprečili nastanek problema, da tisti, ki so bolj izpostavljeni, ne bi bili sposobni odplačevati svojih kreditov,« izpostavlja guverner.  

Gaspari: Vezana trgovina med severom in jugom

»Šlo je za dogovor med tistimi, ki so za ostrejše ukrepe, in onimi, ki so za milejše. Tisti, ki želijo milejše ukrepe, so morali privoliti v večje zvišanje obrestnih mer, da so lahko dobili instrument za izravnavanje pribitkov na državne obveznice, in to na način, da ni vnaprej določen poseg tega inštrumenta, kar pomeni, da se bodo lahko prilagajali situaciji. Verjetno so severne evrske države privolile v ta inštrument pod pogojem, da se hitreje zvišajo obrestne mere,« pa odločitve ECB pojasnjuje nekdanji guverner BS Mitja Gaspari.

Uporaba omenjenega inštrumenta, ki naj bi bil v pomoč najbolj ranljivim južnim evrskim državam, bo po njegovih besedah »odvisna od tega, kar se bo dogajalo v vojni med Ukrajino in Rusijo. Če se bo ta nadaljevala ali celo stopnjevala, bo odpor do tega inštrumenta manjši, kot če bi se ekonomska situacija izboljšala. Kot vem, je ekonomist Veljko Bole na prošnjo ECB in nekaterih drugih pripravil svoje projekcije, ki kažejo, da bodo razmere v evrskem območju konec leta in v prvem četrtletju 2023 verjetno zelo slabe, kar zadeva gospodarsko rast, vendar bo ta padec gospodarske rasti zelo hitro vplival na zniževanje inflacije. Če bo tako, tudi trajektorija povečevanja obrestnih mer ne bo šla s takim tempom naprej.«

Gaspari sicer pričakuje, da bodo »naše banke verjetno zelo hitro začele zviševati aktivne obrestne mere, manj pa bodo višale depozitne obrestne mere. Za prebivalstvo je to relativno neugodna informacija, predvsem za tiste, ki se morajo relativno veliko zadolževati. To bo začelo postopoma ohlajati tudi nepremičninski trg,« je prepričan Gaspari.