ECB znova zvišala obrestne mere

Svet Evropske centralne banke ocenjuje, da bo inflacija v evrskem območju predolgo ostala previsoka. Zato je ne glede na bančne pretrese v zunanjem okolju šestič zapored zvišal ključne obrestne mere, in sicer spet za 0,5 odstotne točke, na najvišjo raven po letu 2008. Predsednica ECB Christine Lagarde je poudarila »odločenost, da se zagotovi čimprejšnja vrnitev inflacije na ciljno dvoodstotno raven v srednjeročnem obdobju«, in za naprej napovedala obrestno ukrepanje v skladu z novimi podatki. ECB je predstavila tudi nove gospodarske projekcije.

Po odločitvi sveta ECB se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 3,50 odstotka, za odprto ponudbo mejnega posojila na 3,75 odstotka in za odprto ponudbo mejnega depozita na tri odstotke. Cena izposojanja denarja bo zdaj najvišja v zadnjih 14 letih.

obrestna mera ECB Foto Zx Igd

ECB: Evropske banke odporne, kapitalsko in likvidnostno ustrezne

V ECB so se odzvali tudi na burno dogajanje v mednarodnem bančnem okolju v zadnjem tednu. Po besedah Lagardove svet ECB »natančno spremlja sedanje tržne napetosti in se je pripravljen odzvati, kot bo treba, da ohrani cenovno stabilnost in finančno stabilnost v območju z evrom. Bančni sektor v območju z evrom je odporen z močno kapitalsko in likvidnostno pozicijo. V vsakem primeru je nabor orodij denarne politike ECB dovolj obsežen, da zagotovi likvidnostno podporo finančnemu sistemu.«

V odgovorih na novinarska vprašanja, vezana na propad kalifornijske banke SVB in težave Credit Suisse, sta Christine Lagarde in podpredsednik ECB Luis de Guindos poudarila, da je evropski bančni sistem odporen, kapitalsko močan in tudi ustrezno likvidnostno podprt.

Nove gospodarske projekcije

Strokovnjaki ECB, ki so svoje napovedi pripravili še pred propadom ameriške banke SVB in pretresi v nekaterih drugih bankah, predvidevajo, da bo inflacija letos v povprečju znašala 5,3 odstotka, prihodnje leto pa 2,9 odstotka. Hkrati osnovni inflacijski pritiski ostajajo močni. Inflacija brez energentov in hrane se je februarja še dodatno zvišala. V ECB pa pričakujejo, da bo letos v povprečju znašala 4,6 odstotka, kar je več, kot je bilo predvideno v decembrskih projekcijah.

Pri tem je ECB projekcije gospodarske rasti za letos popravila navzgor, na povprečno en odstotek, in sicer zaradi znižanja cen energentov in večje odpornosti gospodarstva proti zahtevnemu mednarodnemu okolju. Analitiki pričakujejo, da se bo rast prihodnje leto okrepila na 1,6 odstotka, k čemur bodo pripomogli močan trg dela, izboljševanje zaupanja in okrevanje realnih dohodkov. Vendar naj bi bila okrepitev rasti v letih 2024 in 2025 manjša, kot je bilo napovedano decembra, predvsem zaradi zaostrovanja denarne politike.

Vasle: Slovenski bančni sistem ostaja stabilen

»Sejo sveta ECB so zaznamovali novi podatki o inflaciji, napovedi gospodarskih gibanj in dogajanje na mednarodnih finančnih trgih. Trenutna inflacija je precej višja od našega cilja. In ker tudi nove napovedi kažejo, da bo zlasti osnovna inflacija ostala povišana tudi v prihodnjih mesecih, smo se odločili za nadaljnje povišanje obrestnih mer za 0,5 odstotne točke. Skupni dvig v zadnjih mesecih je tako dosegel 3,5 odstotne točke,« nam je povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Po njegovem mnenju »bodo tudi v prihodnje še potrebni dodatni ukrepi za znižanje inflacije, kakšni konkretno, pa bo odvisno od gibanja inflacije in od pričakovanj na prihodnji monetarni seji, ki bo maja«.

Glede razmer na finančnih trgih, ki sta jih zaznamovala pretresa, povezana z ameriško banko SVB in švicarsko Credit Suisse, Vasle pravi, da vse kaže, da sta ameriška in švicarska centralna banka v sodelovanju z njihovimi nacionalnimi nadzornimi institucijami našli primerno rešitev zase. »V tem trenutku ne opažamo, da bi se tveganja prenašala tudi na druge dele finančnega sistema. V Banki Slovenije še enkrat pojasnjujemo, da slovenski bančni sistem ostaja stabilen. Kapitalska ustreznost in likvidnost bank in kakovost njihovih portfeljev so tudi po teh zadnjih dogodkih nespremenjene in ostajajo stabilne.«

SNB v reševanje Credit Suisse

Švicarska centralna banka (SNB) je še pred včerajšnjim zasedanjem ECB sprejela prelomno odločitev in bančni velikanki Credit Suisse zagotovila 50 milijard švicarskih frankov likvidnostne pomoči in odkup dolgov v višini treh milijard frankov. Očitno je ta intervencija vsaj za zdaj pomirila finančne trge, saj je delniški tečaj švicarske bančne velikanke po hudih padcih v začetku tedna včeraj pridobil približno 20 odstotkov.