Noben jedrski projekt ni uspešen brez podpore države

Končna odločitev o gradnji druge jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2) je predvidena za drugo polovico 2028, gradnja naj bi se začela 2032, največ denarja pa bo vanjo treba vložiti med 2033 in 2037. Ocena stroškov gradnje je pri nas višja kot na Poljskem ali Češkem, najprej zaradi konservativne ocene Gen energije, protipotresne ureditve lokacije in dejstva, da je ceneje graditi pare reaktorjev kot posamezne nuklearke.

Prve podatke Gen energije je preverila revizijska hiša Ernst&Young in ugotovila, da so znotraj meja, ki veljajo za projekte na zahodu. Na stroške sicer močno vpliva izbira virov financiranja in obresti pri tem. Stéphane Aubarbier je povedal, da je cena elektrike iz 1200 megavatne jedrske elektrarne 45 evrov na megavatno uro (MWh), saj je vse tveganje za projekt prevzela država, v ZDA, kjer tako elektrarno financirajo izključno z zasebnimi viri in komercialnimi posojili, pa 125 evrov na MWh. »Skoraj nemogoče je doseči konkurenčne cene, če se profil tveganja ne zniža oziroma če tveganja vsaj delno ne pokrije država. Ne v Veliki Britaniji, ne v Franciji, ne v Indiji in ne na Kitajskem,« je dejal Aubarbier.

Največje tveganje je čas gradnje. Eno leto zamude pomeni vsaj 500 milijonov evrov dodatnih stroškov, je še dodal. Drugo s tem povezano tveganje so spremembe projekta med gradnjo, kar je značilno za pionirske projekte, ki še niso standardizirani. Če je projekt del serije, je tveganje precej manjše, je dodal Michiel Korthals. S tem je povezana tudi zrelost dobavnih verig, te niso stabilne, le ponudnik dolgo ne gradi.

Največ zanimanja za jedrske elektrarne je v Evropi

Revizijo Ernst&Young so v Gen energiji upoštevali pri pripravi nove ocene stroškov projekta Jek 2. Nekoliko so znižali obratovalne stroške in življenjsko dobo Jeka 2 podaljšali s 60 na 80 let. Tudi z novo oceno stroškov projekta je Gen energija nad večino drugih projektov na Zahodu. Stroškovna cena energije iz 1250 MW elektrarne ob 8544 obratovalnih urah na leto bo znašala 43,7 evra na MWh, kar ne vključuje nobenih stroškov financiranja, končna cena po sedanji vrednosti evra pa je 75 evrov na MWh. Upoštevali so nekoliko več kot 2,32-odstotni donos.

Čehi imajo enoodstotni donos, Švedi pa za 75 odstotkov projekta 0,4-odstotni donos, za 25 odstotkov projekta pa med 1,25- in 1,75-odstotni donos (to je donos, ki ga zahtevajo posojilodajalci).

Z negativnim referendumom bi se odpovedali Jek 2

»Ne moremo pa vedeti, kaj bo v prihodnjih 50 letih,« je opozoril Kruno Abramovič iz Gen energije. Dodal je, da ima cena elektrike v analizi občutljivosti večjo težo kot dva druga faktorja skupaj. »Če bo cena elektrike na trgu zelo nizka, ne moremo zagotoviti, da bo projekt Jek 2 izveden,« je sklenil Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije.

O uspešnosti Jeka 2 pa je prepričan ekonomist Jože P. Damijan, ki je naštel makroekonomske učinke gradnje in obratovanja Jeka 2. Nova jedrska elektrarna bi imela pozitiven učinek na gospodarstvo, ki bi lahko sodelovalo pri gradnji in vzdrževanju. Elektrika po nižjih cenah pa bi pomagala tako gospodinjstvom kot gospodarstvu.

Evropa lahko pozabi na zeleni prehod brez Kitajske

Damijan ni želel razkriti, katero ceno elektrike iz Jek 2 je uporabil za analizo, dejal pa je, da Francija zagotavlja podjetjem elektriko iz jedrskih elektrarn po 65 evrov na MWh, kar je precej manjša cena od tiste, ki jo morajo plačevati nemška podjetja. Damijan je tudi prepričan, da bodo cene elektrike v Sloveniji z jedrsko energijo polovico nižje kot v primeru izbire scenarija zgolj z obnovljivimi viri.